Moralni hazard v nebo

Plačujemo za slabe odločitve za deset let nazaj. Moralni hazard je še toliko večji.

Objavljeno
27. junij 2013 20.42
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Novica, da je država Slovenija v prvem četrtletju ustvarila rekorden primanjkljaj, sploh ni presenečenje. V dejstvu, da je primanjkljaj znašal kar 10,4 odstotka BDP, so namreč skoncentrirane številne slabosti slovenske gospodarsko-finančne krize, napake, ki so se kopičile v zadnjem desetletju in več.

Kritični kazalnik, delež primanjkljaja v BDP, si predstavljajmo kot ulomek. Najprej njegov spodnji del, BDP. Ta se je v prvem četrtletju znižal za skoraj pet odstotkov (!), zato je osnova toliko manjša, delež primanjkljaja je že samo zato toliko večji. Na zgornjem delu ulomka, primanjkljaju, smo imeli v prvih treh mesecih tudi enkraten dogodek, vštetje lanske 320-milijonske dokapitalizacije NLB. Lanska stomilijonska dokapitalizacija NKBM bo všteta v drugem letošnjem četrtletju. A to še ne bo vse, država bo v tretjem četrtletju dala za dokapitalizacijo NLB še 500 milijonov, za NKBM pa do konca leta še do 400 milijonov evrov.

Pri tem nas lahko boli glava, a tudi to še zdaleč ni vse, država bo izdala še za do štiri milijarde obveznic za sanacijo bank. In da so zadeve še bolj dramatične, bomo državne banke reševali prav v letu, ko so davčni prilivi rekordno usahli zaradi krize in gospodarskega padca, novo zadolževanje pa je zdaj Sloveniji na voljo po samomorilsko visokih obrestnih merah. Veliko višjih kot pred tremi, štirimi leti. Če bi se sanacije bank in slabe banke lotili tedaj, bi bilo zdaj marsikaj drugače, lažje – a volje tedaj za to ni bilo niti v vladi niti v centralni banki.

Zdajšnja vlada ima tako zelo malo manevrskega prostora, še manj kot prejšnja. Za ovratnik nam diha trojka, njen prihod bi za mnoge pomenil kapitulacijo. V ekonomiji ni zastonj kosil in zdaj plačujemo za slabe odločitve mnogih za deset let nazaj. Moralni hazard je zato še toliko večji.