Na realnih tleh

Ministrski kandidat Peter Gašperšič je 16. septembra z ugotovitvijo, da si drugega tira in štiripasovnice na tretji osi ne moremo privoščiti, avtoceste Draženci–Gruškovje pa ne potrebujemo, dobro razburil politike in javnost. Slaba dva meseca pozneje je razpoloženje nekoliko boljše. Pristajamo na realnih tleh.

Po obisku takrat že ministra Gašperšiča je odleglo ljudem ob poleti natrpani cesti proti hrvaški meji. Avtocesta bo. Ne nazadnje ima zanjo Dars že gradbeno dovoljenje. Recimo, da bo zunaj turistične sezone tudi več prometa. Čeprav je Hrvaška že v EU in takega navala kot ob velikem poku ob vstopu srednje- in vzhodnoevropskih držav (vključno s Slovenijo) ni mogoče pričakovati.

Več težav je bilo do zdaj s tretjo razvojno osjo med Koroško in Kvarnerjem, kjer so po odsekih razmere precej različne. Najdlje je projekt na severnem delu, na Koroškem in v Šaleški dolini. V prometni strategiji ima tretja os še vedno pomembno mesto, na infrastrukturnem ministrstvu in v strokovnih krogih pa zdaj pripravljajo teren, kako dokazati, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Da je bolje štiripasovnica do Velenja, naprej proti Dravogradu pa sodobna dvopasovnica v naravi kot pa štiripasovnica na papirju.

Da je prometni položaj Slovenije naš edini in premalo, da ne zapišemo neizkoriščeni, naravni vir, smo na tem mestu zapisali pred tedni, na infrastrukturni konferenci pa slišali danes. Slišali smo tudi, da pri avtocestah še nismo tako udarili mimo, da bi bile prazne kot na Portugalskem, Madžarskem ali Hrvaškem. (V kriznih časih bi bil šentviški projekt verjetno manj razkošen.) Zaradi tranzitne lege, pač.

Ko se je zaradi jugoslovanske krize promet z nekdanjega X. koridorja hkrati prestavil na Madžarsko, nam je ostal le nekdanji V. koridor. In Luka Koper, ki ustvarja večino tranzitnega prometa in zaradi katere je bila Slovenija naknadno vrisana na novi baltsko-jadranski koridor. Koprski sedanji industrijski tir bo po številnih posodobitvah preobremenjen v nekaj letih. Zato potrebuje novo progo. In ta je zapisana na prvem mestu pripravljene prometne strategije. Verjetno bo tam tudi, ko se bo razpravljalo o financiranju.

Da je tako imenovani drugi tir preveč razkošno projektiran, da bi tovor po tirih lahko prepeljali tudi čez Trst, razmišljajo številni. Progi Trst–Koper čez Črni Kal so se odpovedali sosedje. Strokovnjaki pravijo, da vzporedne proge sedanjemu tiru ne bi bilo mogoče zgraditi, da tudi mešanica vzporedne in nove trase ni izvedljiva, od vseh novih pa je zaradi okolja primerna izključno izbrana. Draga 1,4 milijarde evrov (z davkom), a skrbno pripravljena, tako da tudi podražitve ne bi smele biti velike, izključiti pa jih na kraškem svetu pač ni mogoče. Denar? Ob sedanjem evropskem navdušenju za železnice in ob menda saniranih bankah bi se konstrukcijo verjetno dalo zapreti.