Tiskane izdaje
Zvišanje BDP ima pri nas očitno tudi blagodejne in pomirjevalne politične posledice: višja gospodarska rast in s tem tudi večji proračunski prilivi so po vsem sodeč potešili koalicijske proračunske apetite. Tudi izredna uskladitev pokojnin bo, in tako sta bila proračuna za prihodnji dve leti v vladi tokrat kar hitro pod streho. Novopečena ministrica za finance bo morda lahko naredila kljukico pri prvi od številnih nalog, ki jo še čakajo.
A nekaj proračunskih neznank vendarle ostaja. Prva se nanaša na pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki se bodo začela že v ponedeljek. Več sadežev višje rasti bodo zagotovo želeli obrati tudi v sindikalnih vrstah in pogajanja z njimi bodo težka, priznava tudi Vraničar Ermanova. Potem ko se je izkazalo, kako blagodejen vpliv na gospodarsko rast ima večja zasebna potrošnja - Slovenci smo po letih varčevanja letos končno potegnili denar iz denarnic in začeli trošiti - bo morala vlada še bolj tankočutno iskati pravo mero med odpiranjem plačne pipe in restriktivnim upoštevanjem fiskalnega pravila. Tu bomo verjetno še pogrešali tudi letošnje spretno evropsko lobiranje nekdanjega finančnega ministra, ki je Slovenijo odvezal od prehudega varčevanja, ki bi zavrlo rast.
Slaba današnja novica je, da je vlada po več neuspešnih poskusih ustavila iskanje članov neodvisnega fiskalnega sveta, ki bi bedeli nad zdravjem javnih financ. Se pa tudi iz proračunskih napak preteklih vlad zdaj lahko marsikaj naučimo. Makroekonomski podatki kažejo, da se Slovenija gospodarsko počasi vzpenja; smo na levi, vzpenjajoči se polovici gospodarskega cikla. Zdaj po teoriji prihaja čas, ko bi morali pazljivo trošiti in ustvarjati rezerve za leta bolj suhih krav. Veliko vprašanje pa je, ali je to uresničljiv cilj v razmerah, ko Cerarjeva vlada prehaja v drugo, predvolilno polovico svojega mandata.
