Nacionalna pripadnost Bosancev: drugi

Evforija, ki je v Bosni in Hercegovini nastala zaradi nastopa njihove »skupne« nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Braziliji, bo jutri ali pojutrišnjem minila. Ostala bo Bosna in Hercegovina; država, nad katero se je že zdavnaj spustil duh politične in gospodarske brezizhodnosti, plašč, ki so jo zanjo sešili v Daytonu v devetdesetih letih, pa je že popolnoma popokal.

V tem pomenu je bil popis prebivalstva, ki se je končal v torek, eden najpomembnejših dogodkov v državi. Zato ne čudi, da so mu Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ki pletejo svoje dogovore pod popokanim plaščem, namenjali veliko več pozornosti, kot bi popisu drugje, saj bodo podatki pomemben ključ za nov ustroj dežele.

Že zdaj, tri mesece pred objavo neuradnih podatkov, je jasno, da se bo približno 90 odstotkov državljanov opredelilo za katerega od treh narodov. Kako se bodo spremenila demografska razmerja, si ne upa nihče napovedati; več kot očitno pa postaja, da se je približno deset odstotkov prebivalstva odločilo za rubriko – drugi. Najbrž jih utegne biti še kak odstotek več. V državi, kjer je gospodarstvo na kolenih, politične agonije pa so navzoče celo v najmanjših občinah, s trinajstimi ministrstvi za zdravje, z zapleti zaradi enotne matične številke občana, zaradi katere celo umirajo otroci, je vse več nezadovoljnih. Ti nezadovoljni državljani na čelu z razočaranimi intelektualci, naj bi to izrazili v t. i. popisni opredeljenosti – Bosanec oziroma Drugi. Torej, ne Bošnjak, ne Srb in ne Hrvat, ampak nov sociološko-popisni fragment.

Prav v tem se skriva tudi pomembnost odločitve evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je že pred časom ugodilo tožbi enega Roma in enega Juda (Sejdić – Finci), ki sta v imenu štirinajstih manjšin tožila oblast BiH zaradi nedopustne diskriminacije in kršenja evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi z imenovanjem tričlanskega predsedstva BiH, v katerem so samo trije stolčki – za Bošnjaka, Srba in Hrvata, zato pripadniki manjšin sploh ne morejo kandidirati. Sedanji politični konglomerat stolčkov naloge implementacije odločitve sodišča še zdaleč ni rešil.

V tako utemeljeni razporeditvi in na podlagi dveh desetletij starih podatkih, se najbrž še dolgo ne bi nič spremenilo, zato so se vsi trije narodi v popisni propagandi zelo zavzemali, da ostane tako, kot je bilo (morda le z željo po kakšnem odstotku več). Novi podatki pa utegnejo marsikaj spremeniti. Tudi ustavo!

Evropa nad dogajanjem v BiH ni zadovoljna, nad neimplementacijo sodnega primera Sejdić – Finci še manj … Prav tako, da se v državi o ničemer pametnem ne (z)morejo dogovoriti.

Zaradi tega je bil popis prebivalstva v BiH pomemben politični moment, in ne zgolj skopa statistika. Težava je le to, da so Eni, in sicer tisti pod plaščem iz Daytona, še kar prepričani, da je iz lastne države zelo preprosto odpotovati v Brazilijo, Drugi pa z legitimnimi odločitvami celo evropskega sodišča pravzaprav hočejo le normalno potovati po lastni državi.