Nacionalni interes – Gorica prvak!

Nekoč so slovenski trenerji zagnali vik in krik, češ da jim »kolegi« z juga odžirajo delo, čeprav so bile njihove sposobnosti vprašljive. Letos poleti je bilo slišati nogometaše, da bodo zdaj Hrvatje v Zavrču in Italijani v Novi Gorici onemogočali domače fante. Ni bilo mogoče slišati tega, da je tudi 1. SNL z večletno zamudo stopila na evropski vlak, na katerem ni naših in vaših, marveč so izključno nogometaši – dobri in slabi. In ni naključje, da je širjenje strahu pred tujci in tujo delovno silo še vedno najbolj zakoreninjeno na območju nekdanje skupne države. Otresli so se ga, denimo, celo v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem, torej tudi v državah, ki so jim prilepili izrazito nacionalistične predznake, a v njih – glej no glej – igrajo ter veliko bolje kot v Sloveniji služijo tudi naši fantje.

Resnica je seveda drugačna. »Hrvaški« Zavrč in »italijanska« Gorica sta bila v jesenskem delu sezone svetilnika v obubožani 1. SNL. Moštvo iz Haloz se je s slovenskim denarjem in plačnikom ter nenazadnje 90-odstotno s slovenskimi fanti zavihtelo tik pod vrh, Gorica pa je ligi dala mednarodno podobo s pridihom »azzurrov« in »calcia«, še vedno v svetu enim od najbolj cenjenih izobraževalnih sistemov v nogometu. Ali drugače: bi bila liga z neambicioznim Zavrčem in z Gorico iz minule sezone boljša ali vsaj enakovredna?

Lestvica razgalja realno tekmovalno stanje. Prva peterica nima razlogov za zimsko modrovanje o slabostih, marveč o tem, kako bi spomladi lahko storili še korak naprej. Trojica, Olimpija, kot največje razočaranje, Domžale in Celje, je zapeljala v napačno smer in bo iskala vzroke za manjše ali večje polome, Krka in Triglav sta pač nujno zlo. Tudi druge, močnejše in bogatejše lige imajo svoje krke in triglave, pri čemer sta naša v tekmovalnem in organizacijskem smislu lahko zgled v dobrem in slabem. Vse dokler bosta mešala štrene s čistimi računi, pa čeprav z beraškim pristopom, bosta dobrodošla člana deseterice. Dokler ne bo boljših in bogatejših!

Upadanje števila gledalcev je zadeva, ki bi morala skrbeti krovno nogometno organizacijo. S svojim (ne)delom in (ne)inventivnostjo, ker najodgovornejšim za plače vsakega 15. mesecu ni treba tekmovati na trgu, pljuvajo v lastno skledo. Kriza je bila vedno in povsod velika priložnost in tudi v Sloveniji ni drugače. Toliko medijske podpore in odmevnosti, kot ju ima slovenski klubski nogomet, nima nobeden od domačih športov.

Za konec še o vlečni lokomotivi, Mariboru. Prednost pred tekmeci je precej višja od dveh točk, a Maribor je v težavah. Zavoljo nekonkurenčnosti tekmecev le vzdržuje kakovost in tega ne bi spremenil niti morebitni četrtkov evropski podvig. Bi pa ga resen domači tekmec. Na primer spomladi še s »tretjeligaškimi« Italijani okrepljena Gorica. Samo, da potem ZZ ne bo vriskal o »nacionalnem interesu«!