Nad prepadom

Izhodiščna točka je, da so odločitev za brexit na Otoku sprejeli sami in da pričakovanje delitve negativnih posledic izstopa z drugimi članicami, ni sprejemljiva. Temu biti kos je britanska naloga. Kljub temu morajo članice EU27 poskrbeti, da bo sprejeta trdna in poštena rešitev. A pred očmi bodo bolj kot britanske morali imeti interese Unije.

Razumljivo je, da je Mayeva s hudimi težavami na domačih tleh prišla na vrh v Bruselj z željo po ugodnejši obravnavi. Vsako rešitev, tudi bolečo, bo na koncu morala ubraniti na Otoku. Britanska premierka se domov ni vrnila kot poraženka. Unija je pripravljena, da takoj, ko bodo izpolnjeni minimalni pogoji za uspešno ločevanje, preide k razpravi o prihodnjih trgovinskih odnosih.

Dlje ko traja pogajalski proces, očitneje postaja, kaj vse bo povzročil brexit in kako težko se je po več kot 40 letih članstva ločiti od Unije. A Mayeva bo morala še nedvoumno povedati, da so bile obljube zagovornikov brexita neuresničljive in da je vzvod, s katerim lahko vplivajo na ravnanje drugih članic, razmeroma majhen.

Pri vprašanju denarja bo morala prevzeti odgovornost in rojakom povedati, da ne morejo kar pozabiti na sprejete obveznosti. Če želijo še naprej tako ali drugače uživati sadove evropskega (notranjega) trga – k njegovemu oblikovanju je Združeno kraljestvo res veliko pripomoglo – ne morejo biti brez obveznosti. Še posebno če bi v odnosih z EU27 raje kot model Kanade ali Ukrajine izbrali Švico ali Norveško.

Po negativnih sporočilih v zadnjih desetih dneh so z vrha prišla predvsem pozitivnejša sporočila v smislu konstruktivnejšega ozračja. A brez vsebinskega napredka. Pravi pogajalski proces se bo razvil šele v prihodnjih tednih in mesecih. Ne bi se zgodilo prvič v diplomatski zgodovini, da bi pred prebojem najprej morali viseti nad prepadom.