Tiskane izdaje
Poletje ne bo enako dolgo za vse upokojence, po katerih je vlada 31. maja udarila z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Zpiz, ki je kar prek suhoparnih obvestil izvedel prvo, junijsko »negativno uskladitev pokojnin«, bo moral že z izplačili za julij vrniti denar nekaj sto upokojencem, ker je tako odločilo ministrstvo za delo. Na tisoče manj srečnih bo čakalo hladno jesen.
Vse se vrti okoli 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf, ki našteva »skupinske žrtve« tako imenovane negativne uskladitve. Zavod vendarle pokojnin ne bo znižal 517 vojnim veteranom, čeprav jih je v 143. členu brez dvoma prepoznal. Približno 25.000 preostalih upokojencev pa bo težko čakalo na september. Takrat bodo od Zpiza le dobili odločbe, ki jim bodo pojasnile, zakaj jim je oblast z zakonom za uravnoteženje javnih financ znižala pokojnino, nekje na dnu pisanja pa bo še napotek, komu naj se pritožijo. Zujf se je, čeprav ponekod začasno, dvignil nad druge zakone. Ni si težko predstavljati, da bi bil spopad posameznika z oblastniki na tem področju zapleten, zato več tisoč upokojencev v resnici upa , da jim bo pravico do neokrnjene pokojnine vrnilo ustavno sodišče. To je od sindikatov in drugih ustanov, ki smejo naravnost predenj, že dobilo več pobud, naj presodi izjemni poseg v pokojnine.
Za 517 vojnih veteranov je pravica do neokrnjene pokojnine prišla zelo hitro. Privoščimo jim boljše življenje, toda kdo jih je rešil pred klofuto? Izvršna in zakonodajna oblast po 31. maju namreč nista spremenili zakona, in ker je torej besedilo natančno takšno, kakršno je bilo pred prvo negativno uskladitvijo pokojnin, zadeva vseskozi isti krog upokojencev, nič več in nič manj. Poslovnik državnega zbora v dvomih, kako učinkuje neki zakon, predvideva obvezno razlago - nihče je ni zahteval v zvezi z Zujf . Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je le ena od treh javnih blagajn na državni ravni, ki se mora strogo ravnati po zakonih, ministrstvo za delo pa člen izvršne oblasti, ki mora pojasnjevati zakone. To ne pomeni, da se ima s svojimi stališči pravico dvigniti nad vsebino zakonov. Stališče ministrstva, ki pred posledicami zakona obvaruje le izbrano skupino zavezancev, pri državljanih najbrž ne spodbuja občutka pravne varnosti in enakosti pred zakoni.
Vseskozi seveda govorimo o pokojninah, za katere večji ali le zelo majhen delež prispeva proračun, ker tako določajo zakoni in sporazumi, h katerim se je zavezala Slovenija, ne zato, ker bi si prejemniki takšno ureditev izvolili sami. Pokojnine, ki jih je oblast z zakonom za uravnoteženje javnih financ znižala, imajo raznovrstna izhodišča; velik delež jih sega pred leto 1992 v obdobje nekdanje skupne države Jugoslavije in njenega pokojninskega sistema. Slovenski pokojninski sistem ni nastal iz nič, kakor tudi ne Zpiz. Ob osamosvojitvi Slovenije politika ni dobila v upravljanje praznega ozemlja, ampak državljane s pravico do (pokojninske) preteklosti. Kaže, da jo bo moralo na novo odkriti (ustavno) sodišče.
