Naftni mir
tor, 07.08.2012, 21:00
Naftni mir
Hillary Clinton je južnjaške »jastrebe« v imenu naftnih poslov stisnila v kot in jih prisilila v kompromis.
Minuli vikend sta Sudan in Južni Sudan v Etiopiji sklenila dogovor o ponovnem zagonu naftnih poslov, ki so zastali pred sedmimi meseci, ko je sever ukradel za 815 milijonov dolarjev »južnjaške« nafte. Od takrat sta Kartum in Džuba hodila po robu drugega kroga državljanske vojne, v kateri sta bila v letih 1983–2005 ubita najmanj dva milijona ljudi.

V času naftnega mrka sta obe državi utrpeli hudo gospodarsko škodo. To še posebno velja za Južni Sudan, najmlajšo svetovno državo, katere proračun in s tem preživetje sta skoraj v celoti odvisna od naftnih poslov. V Južnem Sudanu je približno 85 odstotkov vse sudanske nafte, toda tako rekoč vsa naftna infrastruktura (rafinerije, naftovodi, pristanišče) je na severu. Ta je v lansko »miroljubno« odcepitev juga privolil le po bogatih naftnih koncesijah in pritiskih Kitajske, modernega sudanskega kolonizatorja, ki ima v lasti polovico sudanske državne naftne družbe Nile Petroleum in »strateško« obvladuje predsednika Omarja al Baširja, haaškega obtoženca za genocid in zločine proti človeštvu.

Zločine, ki jih je Bašir, prepričan, da nikoli ne bo stopil pred haaške sodnike, s svojo vojaško o(i)ligarhijo nadaljeval tudi po osamosvojitvi juga, ki je odprla številne nove frontne linije enega najbolj krvavih in hkrati »geostrateških« konfliktov moderne zgodovine. V dneh pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Južnega Sudana je Kartum v obmejnih Nubskih gorah, ki so jih pohlepni in samoljubni generali SPLA v Džubi žrtvovali v imenu uresničevanja »zgodovinskega hrepenenja«, sprožil novo vojno proti domorodnemu afriškemu prebivalstvu, ki jo je kmalu razširil tudi v provinco Modri Nil. Kartumski bombniki ruske izdelave s ciljem etničnega očiščenja in kraje zemlje še vedno tolčejo po civilnem prebivalstvu, o katerega usodi redno poroča le Tomo Križnar.

Ob tem še vedno ni določen končni status province Abjeji, tematskega parka modernih konfliktov, v katerem se arabske in afriške etnične skupine, spodbujene od svojih »pokroviteljev«, spopadajo za nafto, vodo in pašnike. Toda naftni dogovor severa in juga iz Adis Abebe vsebuje tudi zaobljubo, da se status ključne (južno)sudanske province reši najpozneje v mesecu dni. Status province je bil tudi ena izmed ključnih tem, o katerih sta se v petek v Džubi pogovarjala južnosudanski predsednik Salva Kir in ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Ta je »južnjaške jastrebe« v imenu nemotenega delovanja naftnih poslov stisnila v kot in jih prisilila v kompromis z zgodovinskimi sovražniki. V kompromis, ki bi se v primeru » kitajske racionalizacije« Baširjevega politično-ideološkega uma lahko izkazal za – zgodovinskega.

Zdi se, da sta imperialni Kartum in uradna Džuba, ki je od severa pobrala vse najslabše navade, pod pritiskom svojih najboljših prijateljev vendarle sklenila utišati bobne vojne in se – na pogon ekonomskega oportunizma – namesto za vojno odločila za mir.

Naftni mir

Hillary Clinton je južnjaške »jastrebe« v imenu naftnih poslov stisnila v kot in jih prisilila v kompromis. Foto: Jacquelyn Martin, Pool/AP Pictures

Povezane novice

Bo ekonomski oportunizem preprečil vojno?
6. avgust ob 08:28
Sudan in Južni Sudan sta sklenila »naftni dogovor«. Prevladali so ekonomski ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
akocjan

In praise of Hitlery Clinton: zvesti oproda Bostjan Videmsek

"licenca za ubijanje Rusije in Kitajske press"

09. avgust 2012, ob 10:37:52
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej