Naj se zabava nadaljuje!

Razkritje o poslanskem »udaru« na vsebino zakona o ohranjanju narave, s katerim so člani parlamentarnega odbora v zadnjem trenutku z amandmaji preprečili povečanje kazni za voznike motornih vozil v naravi, je bilo pravočasno, da bi lahko vplivalo na odločitev volivcev, koga (ne) voliti. Čeprav si ne delamo utvar, da je naravovarstvo tema, ki bi kakorkoli odločala o izidu volitev, žal.

Ministrstvo za okolje že več let napoveduje spremembe zastarele uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz davnega leta 1995, ki v praksi ne deluje, saj prepovedi nihče ne spoštuje – nadzora namreč ni, kazni pa so prenizke. Nekdanjih 10.000 tolarjev ali preračunano 41 evrov je premalo, da bi si zaradi tistih nekaj naključno ujetih nesrečnežev drugi premislili. Med planinci kroži anekdota, ko je neki bogataš policistu naštel nekaj sto evrov za kazni vnaprej, »da me ne boš vsakič ustavljal«.

Tudi policija, ki je do zdaj pokazala še največ volje, je nemočna. Seveda, problemov, s katerimi se morajo modri angeli ukvarjati, je več kot dovolj, in za večino ljudi so korupcija, nasilje ali prometna varnost pomembnejši od narave, pa čeprav se ta sama sploh ne more braniti. Takšno sliko daje ne nazadnje tudi višina kazni. Kot smo opozorili v Delu, je kazen za preveliko količino nabranih gob petkrat višja kot kazen za divjanje po gozdu z motorjem za motokros ali s štirikolesnikom.

Čeprav bi moralo biti prav nasprotno; ker je divjaka na motorju neprimerno težje zasačiti (in ustaviti) kot gobarja, bi morale biti kazni tako visoke, da bi le nekaj kaznovanih delovalo dovolj grozeče. Odvzem vozila na kraju samem bi pomagal. Najprej predvidena kazen več tisoč evrov kazni tudi. Saj ni treba biti jasnoviden, tudi v prometu so se stvari uredile šele, ko so parlamentarci kazni zaostrili do skrajnosti. Poslanci, ki so kazni za motoriste za simbolični evro celo znižali na 40 evrov, se cinično izgovarjajo na nesorazmernost, ki so jo s svojim glasovanjem povzročili prav oni.

Seveda se kar samo postavlja vprašanje, kdo so posamezniki, ki s svojim vplivom iz ozadja vedno preprečijo zaostritev kazni za vožnjo v naravi. Očitno gre za vplivno in zelo dobro organizirano, čeprav maloštevilno skupino, ki zlahka izkorišča katastrofalno nesposobnost uslužbencev ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Vendar pozor! Ne gre samo za naravo, če politikom že zanjo ni mar. Med ljudmi vre. Kjer državi ne uspe narediti reda, bodo zadeve prej ali slej vzeli v roke državljani sami. Pohorci so med tistimi, ki v svojih gozdovih ne trpijo dolgo nereda.

Ko se začnejo napenjati žice med drevesa in zabijati žeblji na pasti, je stvar zelo resna. Kateri od poslancev, ki so dvignili roke za znižanje kazni, bo prevzel odgovornost, ko bo prvi motorist ostal brez glave?