Tiskane izdaje
»Da bi se pogovarjali o dejstvih, bom odgovoril z vprašanjem: Koliko novih fakultet ali univerz smo ustanovili? Katera je bila na novo akreditirana? In katera je dobila koncesijo?« se je lani na eni javnih tribun zagovarjal takratni superminister Žiga Turk.
Ni bilo prvič in še zdaleč ne zadnjič. Skoraj ni bilo dogodka, na katerem ga ne bi doletelo vprašanje: Ali varčujemo v javnem šolstvu zato, da bi ostalo več denarja za zasebne šole? In ves čas je vztrajal: ne. Včasih se je celo zdelo, da takšno vprašanje na kakšnem predvsem protokolarnem dogodku ni bilo primerno. Napaka.
A pojdimo po vrsti in govorimo, kot je rekel minister, o dejstvih. Pri tem ne pozabimo njegovega poskusa, da po nujnem postopku spremeni zakon o visokem šolstvu. Ideja je bila, da bi vlada imenovala celoten svet nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, organa, ki podeljuje akreditacije zavodom. Ni mu uspelo. Je pa vladi uspelo nadpovprečno znižati sredstva za visoko šolstvo. Poleg tega, kar je ključno, je vlada v zadnjih izdihljajih, dan po tem, ko ji je parlament izglasoval nezaupnico, objavila razpis za podelitev treh koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Dan po tem je bil razpis objavljen v uradnem listu, teden dni pozneje pa so na ministrstvu že odpirali prispele vloge. Še preden so to storili, smo v Delu razkrili, da pogoje razpisa za tri koncesije izpolnjujejo zgolj štirje zavodi. Naglica pri vsem tem je bila še toliko bolj nerazumljiva, ker so se koncesije podeljevale šele s študijskim letom 2014/2015.
Vnaprej znani zmagovalec je bila, denimo, tudi fakulteta, ki je v solasti inštituta, katerega soustanovitelj je bil Borut Rončević, sicer direktor direktorata za visoko šolstvo na superministrstvu. Da gre za Fakulteto za medije, verjetno ne preseneča. Mediji so namreč tisto področje, za katerega je bila takratna stranka na oblasti in katere del je tudi Turk, ki je sicer iz vseh organov stranke izstopil kmalu po zaključku ministrskega mandata, vedno še posebno dovzetna. Nove novinarje pač potrebujemo, čeprav so le nekaj mesecev pred tem za petino zmanjšali število vpisnih mest v družboslovju.
Tako je bil cilj superministra, ki ga je ves čas zanikal, dosežen. Napaka. Dokaz za to je tudi odločitev upravnega sodišča, ki je razveljavilo že podeljene koncesije, pri tem pa zapisalo, da sta bila razpis in podelitev koncesij diskriminatorna ter neustavna in nezakonita. Koncesije so dobile rdeči karton, s tem pa tudi superminister. In tako izgubil svojo verodostojnost. Nismo mu je vzeli ne mediji, ne predstavniki javnega visokega šolstva, ne upravno sodišče. Povrhu tega je zdaj prav zaradi koncesij še pod drobnogledom NPU. Torej še eden v vrsti politikov, ki bi moral izgubiti pravico, da bi kdajkoli v prihodnje še opravljal kakršnokoli javno funkcijo? So to res previsoki standardi za Slovenijo? Če bi takšne postavili že pred leti, danes morda ne bi poslušali napovedi, da bo Slovenija prihodnje leto poleg Cipra edina država v recesiji.
