Naravnost iz denarnice

Finančna uprava je pravkar izdala 507.053 informativnih izračunov dohodnine za leto 2014. Drugi sveženj načrtuje 29. maja, tako da bo prek pošte nazadnje razposlala nekaj čez milijon ovojnic z davčno tajnostjo. In to že lahko rečemo: letni obračun z dohodnino je dogodek, o katerem se pogovarjamo.

Če nič drugega, se prejemniki značilno modrih ovojnic med seboj obveščajo, da so pošto že dobili, se čudijo, zakaj morajo tokrat doplačati nekaj več, ko pa je pri zaslužkih skoraj vse, kakor je bilo leto prej, veselijo se vračila, četudi jim finančna uprava vrača njihov denar, in se preprosto jezijo, ker plačujejo davke. Letni obračun z dohodnino je torej dogodek, ki spodbuja celo k izražanju čustev – kakor davki nasploh. Toda kje so časi, ko so bile pošte do zadnjega polne zamudnikov, ki so poskušali zadnji dan pred polnočjo oddati pismo z napovedjo! O tem boste morda pripovedovali vnukom. Dohodnina je tudi način varčevanja – na tisoče zavezancev med letom ne želi uveljaviti olajšave za vzdrževane družinske člane, ampak ima raje bolj zajetno vračilo v enem obroku.

Marčni obračun z dohodnino javnim financam ne prinaša dobička: po informativnih izračunih bo finančna uprava zavezancem vrnila 59,32 milijona evrov, predvidena doplačila znašajo 38,39 milijona evrov. V drugem svežnju informativnih izračunov bodo vračila najbrž še veliko večja, ker bodo v njem zavezanci z olajšavo za vzdrževane družinske člane. Lani je za leto 2013 dohodnino ob letni odmeri doplačalo 336 tisoč zavezancev, vračila jih je dobilo 545 tisoč. Na letni ravni pa je dohodnina za javne finance pomembna dajatev, ki si jo razdelijo država in občine. Zavezanci so je lani zbrali 1,92 milijarde evrov, kar je predstavljalo velik delež 11,2 milijarde vseh davčnih prihodkov, o katerih je poročala finančna uprava. Toliko so državi in občinam prek dohodnine odstopili neposredno iz svojih denarnic.

Sedanjo dohodninsko lestvico, v kateri so bili sprva trije davčni razredi z davčnimi stopnjami 16, 27 in 41 odstotkov, je uzakonila davčna reforma iz leta 2006. S kriznim zakonom za uravnoteženje javnih financ je zdaj tretje leto na njej še četrti davčni razred, s katerim se je v dohodnino vrnila 50-odstotna davčna stopnja, ki med davčnimi strokovnjaki sploh velja za najvišjo še sprejemljivo. Lestvica se ostro vzpenja in zavezanec mora javnim financam hitro odstopiti velik delež svojih neto dohodkov. Z novembrskimi posegi iz leta 2013 so zavezanci ostali še brez obvezne indeksacije olajšav in razredov z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta poseg se postopno zažira v njihove neto dohodke.

Vlada načrtuje posege v davčno obremenitev dohodkov, ker delodajalci zahtevajo, naj razbremeni plače. Dohodninski zavezanci sami pa imajo, ko bo čas za to, dva cilja. Oblast mora spremeniti dohodnino tako, da bo lestvica znova bolj položna in jih ne bo s strmo rastjo stopenj tako hitro uvrstila med visoko obdavčene »bogataše«. Poleg tega jim mora vrniti indeksacijo, ki je bila v zakonu o dohodnini več kot dvajset let, preden so jo oblastniki iz njega odstranili.