Naš vsakdanji zrak

Drevesa si zaslužijo kaj več kot to, da jih neučinkovito sežgemo in kvarimo zrak.

Objavljeno
21. november 2017 19.32
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Povprečen človek na dan poje poldrugi kilogram hrane, spije dva kilograma vode in prediha 14 kilogramov zraka. Onesnaževala v zraku gredo lahko skozi pljuča naravnost v kri, še manjša prodrejo tudi skozi kožo. Saje se tako dokazano lahko nalagajo tudi v možganih in povzročajo številne hude zdravstvene težave.

Nekoč so bili težava izpusti žveplovega dioksida, v glavnem iz termoelektrarn na premog. Oteženo dihanje zaradi vseprisotnega dima in kisel dež sta vendarle pripeljala do ukrepanja oblasti. Obvezne so postale razžvepljevalne naprave. Velika težava je ob skrbnejših meritvah kakovosti zraka in tal ob cestah kasneje postal tudi svinec v gorivu. Danes je svinec kot dodatek prepovedan, glavna težava pa so emisije ogljikovega dioksida kot vzroka podnebnih sprememb. Neposredna zdravstvena težava so emisije delcev in dušikovih oksidov.

Hudo onesnaženje imajo zdaj v Aziji. Foto Reuters

Velika energetika pri delcih ni tako problematična kot pri ogljikovemu dioksidu. To je tudi glavno neskladje med podnebno in drugimi politikami, denimo zdravstveno. V Sloveniji so glavni vir delcev peči na drva v gospodinjstvih, ki so še vedno razumljene kot podnebno nevtralne, saj v njih izgoreva »obnovljivo« gorivo. A drevesa si zaslužijo kaj več kot to, da jih preprosto in povrhu še neučinkovito sežgemo. So pa drva in poceni peči nekakšen socialni korektiv. Da bi se to spremenilo, bi vlada lahko sklenila dogovor s kakšno banko ali proizvajalcem sodobnih peči, da v gospodinjstva namestijo nove peči, plačilo pa dobijo kasneje, iz subvencijske sheme.

Nove peči, še bolje pa daljinski sistem, toplota sonca ali zemlje. Foto Leon Vidic /Delo

Paradoksalno ali ne, kakovost zraka v mestih so še najbolj izboljšali daljinski sistemi ogrevanja na, praviloma, premog. Tako je v Velenju in tudi Ljubljani, ki pa ima večje težave s prometom. Delci so precej lokalna zadeva, na cesti, zaprti za osebni avtomobilski promet, se izpusti delcev takoj zmanjšajo za 70 odstotkov.

Novica, da so že izdelali avto z motorjem z notranjim izgorevanjem, ki izpušča tako nedolžne pline, da se z njimi niti v zaprti garaži ni mogoče zastrupiti, je zares dobra. Poudari pa tudi to, da imajo vsi avtomobili na bencin in dizel ta trenutek na cestah tako velike izpuste, da bi v zaprtem prostoru resno zastrupili in malo kasneje celo ubili človeka. Ob cestah, kjer se pelje stotine avtov vsako minuto, ni dosti bolje kot v garaži s priprtim oknom.

Tako hitro ubija ogljikov monoksid, delci so počasnejši. Vse kritične in opozorilne vrednosti zanje preseže prižgana cigareta v ustih, ki jo odločno odsvetujejo vsi zdravstveni delavci. Čakanja na avtobus ob prometni cesti še ne odsvetujejo, raje poudarijo pomen gibanja, hoje in kolesarjenja. Ko nas bosta grela sonce in toplota podzemlja, mogoče tudi kakšen sistem ogrevanja na les, ko bo urejen javni promet, zlasti nespodobno zastarele železnice, drug promet pa bosta gnala elektrika iz obnovljivih virov in vodik, bo tudi zrak v slovenskih dolinah vzorno čist in zdrav.