Naša Življenja drugih

Evropska politika je prišla do roba skrajnosti. Kar štiri demokratične države predsedniškemu letalu Eva Moralesa niso dovolile preleta čez svoj zračni prostor. Še več. Predsednika Bolivije so prisilili k pristanku na Dunaju, da bi preverili, ali ima na krovu morda Edwarda Snowdna. Zračno piratstvo in državni terorizem brez primere! Toda prav te iste države pred nekaj leti nikoli niso preiskovale Cijinih letal, ki so svobodno križarila po evropskem nebu in nezakonito prevažala ugrabljene teroristične osumljence.

Nihče ni niti pisnil, ko so nedolžne ljudi vozili v tajne zapore na evropskih tleh, v mučilnice na Bližnjem vzhodu in koncentracijsko taborišče v Guantanamu. Vsi so mižali pred nezakonitim teptanjem mednarodnega prava, zato pa so k pristanku prisilili Eva Moralesa, politika s celine, ki je v tem norem svetu tajnih zaporov in nočnih Cijinih letov ostala edino svobodno ozemlje našega sveta. Nekakšen ponosni Territorio libre. Prav nobena latinskoameriška država namreč ni privolila v sodelovanje v nezakoniti ameriški vojni proti terorju. Se bo kdo od preveč poslušnih politikov kdaj zamislil nad tem dejstvom?

Pred nekaj leti si je vsa Evropa navdušeno ogledovala Življenje drugih nemškega režiserja Floriana Henckla von Donnersmarcka. Film, ki je prejel tudi oskarja za najboljši tujejezični izdelek, je dramatično razkril vso perverznost Stasija, nekdanjega vzhodnonemškega Velikega brata. Stasija (uradno) ni več, toda srhljive metode prisluškovanj in nadzora ostajajo. A problem je, da se v današnjem demokratičnem svetu teh stvari nikoli ne poimenuje s pravimi imeni. Če življenja drugih uničujejo v Severni Koreji ali Afganistanu, je to diktatura, če se to počne v ZDA ali Evropi, je to zgolj skrb za varnost ljudi ...

Ajatola Homeini je nekoč dejal, da je vohunjenje pravzaprav nekaj ogabnega, toda ko gre za islam, je nadzor nad sosedi in bližnjimi dolžnost vsakega vestnega državljana. Tako zdaj razmišlja tudi ameriška administracija, nemočna ujetnica uničujočega varnostnega aparata, ki sta ga zgradila George Bush in Dick Cheney. Obveščevalne službe so po Vietnamu in Watergatu izgubile veliko pristojnosti, po 11. septembru pa so spet postale nekakšna država v državi. Barack Obama ni imel moči za demontažo te pošasti, ki je sistem nadzora nad svojimi državljani – in tudi nad Evropo – zdaj razvila do tako rekoč absurdne popolnosti.

Zato Edward Snowden, ki je razkril to pošast, ni ne zločinec ne izdajalec, ampak prej velik domoljub. Razkril je, kaj v resnici počnejo ameriška vlada in njene voljne zaveznice. Z njih je postrgal demokratično fasado in za njo razkril metastaze novega totalitarizma, ki z neznosno lahkotnostjo tepta trdo priborjene ter z ustavami zaščitene temeljne svoboščine in človekove pravice. Zato bi morali Snowdna v bistvu povsod sprejeti z odprtimi rokami. Če bi mu zatočišče dala Slovenija, bi to bila prva zares odlična poteza slovenske zunanje politike v zadnjih dvajsetih letih.

V Amazonu so sporočili, da se je prodaja znamenitega romana 1984 povečala za šest tisoč odstotkov. Ne naključno. Tudi Florian Henckel von Donnersmarck je namreč dogajanje v svojem nagrajenem filmu postavil prav v to usodno Orwellovo leto.