Evropska unija je za Srbijo še grad v oblakih. Zato ne preseneča, da Haguovo opozorilo, da je Kosovo priznalo 80 odstotkov EU, 70 odstotkov Sveta Evrope in 60 odstotkov Ovseja in da biti na nasprotni strani glede na vse te države zapleta prihodnost Srbije, ni padlo na plodna tla. Ne le zaradi lastnosti balkanskih politikov, da radi delajo v lastno škodo. V tej luči tudi uradno stališče Berlina, da pri vstopanju držav Zahodnega Balkana v EU ne bo nikakršnega mehčanja meril, ni prispevalo k večji prepričljivosti Westerwelleja, češ da je pravi naslov za reševanje kosovskega vprašanja v Bruslju, in ne v New Yorku. Kljub temu ima Nemčija, ki jo Beograd vse od njene združitve leta 1990 doživlja kot najvplivnejšo državo v EU, še največ možnosti, da prepriča Srbijo, da bo srbsko (ne)priznanje Kosova v okviru uresničevanja evropske perspektive obeh držav izgubilo pomen.

Nemčija je politično in finančno podpirala vstop držav srednje Evrope v EU, medtem ko Zahodni Balkan ni njena prioriteta tudi zato, ker je Berlin največ plačal za širitev Unije. Čeprav je Washington podal žogico Bruslju, je Berlin zadnja leta stal ob strani, ker je očitno presodil, da je s priključitvijo Romunije in Bolgarije plačal zadostno ceno za ameriška oporišča. Na Balkanu je tudi Srbija, ki je za Nemčijo nedokončana država, ker se še ni otresla velikosrbskega nacionalizma in vztrajno sanja o Kosovu, ne glede na to, da je morala tudi Nemčija desetletja čakati na padec berlinskega zidu. Kakor koli, Srbija brez podpore Nemčije ne bo niti hitro napredovala na svoji poti v EU niti dosegla hitrejšega gospodarskega razvoja.

Če zanemarimo dve krvavi svetovni vojni, se je nezaupanje Srbije v Nemčijo začelo leta 1991, ker je priznala Hrvaško. Nemška diplomacija je poskrbela za novo zamero, ker je podpirala Osvobodilno vojsko Kosova, pika na i pa je bilo sodelovanje Nemčije v posredovanju Nata v ZRJ leta 1999. Po letu 2000 so se odnosi postopno normalizirali, državi pa sta podpisali celo vrsto dvostranskih sporazumov. Nemčija je postala za Srbijo najpomembnejša trgovinska partnerica v EU. V Srbiji je okoli 250 nemških podjetij, ki zaposlujejo 20.000 ljudi, in blizu 160 predstavništev, Nemčija je Srbiji donirala skoraj 870 milijonov evrov, naložbe nemškega kapitala pa znašajo milijardo in 216 milijonov evrov. Berlin bi lahko imel v rokah škarje in platno, Vitomil Zupan pa bi pripomnil: »Nasvidenje v naslednji vojni.«

Iz sobotne tiskane izdaje Dela

Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je prepričan, da je Srbija edini problem Kosova, kar deloma ustreza resnici (slika je simbolična) Foto: EPA