Čeprav še ni nove vlade in v času objave tega zapisa tudi še ne mandatarja, lahko tvegamo trditev, da je bodoča vlada v četrtek že potegnila zelo brezkompromisno potezo. Kajti komu drugemu kot z resorno in kadrovsko sestavo vlade povezanim interesom koalicije bi lahko pripisali hitropotezno matiranje znanih in dobro argumentiranih ugovorov proti preoblikovanju ministrskih resorjev. Temu, da je preoblikovanje zgolj posledica racionalizacije, verjetno ne verjame nihče, še zlasti, ker se marsikje in v marsičem ponavlja že videni vzorec.
Dejstvo je, da je imela skoraj vsaka dosedanja vlada, razen zadnje, večji ali manjši, bolj ali manj uspešno izživet apetit po prekladanju ministrskih resorjev. Toda v primeru ravnokar izglasovanega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, najobsežnejšega in najverjetneje tudi finančno najtežjega ministrstva v prihodnji vladi, je pač treba priznati, da so njegovi kreatorji prekosili vse predhodnike. Čeprav so bile v prejšnjih vladah preigrane različne naveze visokega šolstva in znanosti – vrsto let sta bila visoko šolstvo in znanost ločena, visoko šolstvo pa v šolskem ministrstvu –, tako široke prisilne naveze na enega samega ministra (oziroma ministrico) doslej ni izumil še nihče. Toda enako širok bo očitno tudi odpor vseh, ki naj bi odslej tekli skupaj.
Se pa tu kaže nekaj razlik. V nasprotju s slovenskimi kulturniki, ki so za samostojno ministrstvo pripravljeni iti na barikade, v visokošolski in znanstveni sferi za zdaj vlada precejšen mir. Deloma ga lahko pripišemo tudi akademski zadržanosti – raziskovalci in univerzitetni profesorji se večinoma težje lotijo protestnih akcij kakor umetniki. Kljub temu pa je že dovolj jasnih znamenj, da tudi v teh sferah narašča nezadovoljstvo, ki ga nekatere napovedi iz koalicijske pogodbe še dodatno spodbujajo.
Morda lahko koga preseneti, da je doslej največ nejevolje sprožila odcepitev tehnologije od znanosti, čeprav ima tehnologija v tem ministrstvu od vseh resorjev v resnici najkrajši staž. Vendar je bila vsebinsko vsaj deloma vedno skupaj z znanostjo. Svet za znanost in tehnologijo je ministrsko cepitev znanosti od tehnologije odločno zavrnil še v času, ko so razplet v parlamentu menda poznale le vedeževalke.
Pred kratkim so se proti ministrskemu preoblikovanju zelo jasno izrekli tudi v rektorski konferenci. Podprli so stališče sveta za znanost in tehnologijo, da je dosedanja ureditev optimalna in da zagotavlja najboljšo možno podlago za gospodarski razvoj Slovenije. Vse to pa so zelo mile kritike in opozorila v primerjavi s stališči sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ki poslansko odločitev označuje za nepremišljeno in velik korak nazaj. Res je, da Sviz trenutno brani predvsem kulturo; a to je pravzaprav le prvi poduk, ki bi ga vlada – če noče imeti zgolj podpore poslancev – vsekakor morala slišati.
