(Ne)enotni evropski trg

Avstrija je tujim gospodarskim subjektom s 1. januarjem precej otežila poslovanje. Veljati je začel zakon o preprečevanju dampinga pri plačah in socialnih prispevkih v primeru čezmejnega poslovanja. Pri severnih sosedih se še zaostruje tudi čezmejno opravljanje storitev.

Gospodarstveniki – od obrtnikov do podjetnikov in velikih podjetij – poročajo o povsem neživljenjskih administrativnih ovirah in predvsem o absurdno visokih kaznih. Nekatere so se v zadnjih letih dobesedno postoterile. Če je obvezne prevode dokumentacije v nemščino še nekako mogoče razumeti – na dvojezičnem Koroškem, če ne bi bili takšni le redki krajevni napisi, vrtci in šole, bi pričakovali, da bi bila kot uradni jezik priznana tudi slovenščina –, je zahteva, da morajo biti vozniki, ki pripeljejo blago k naročniku v Avstriji, plačani po avstrijskih standardih, najmanj nenavadna. Posebno ker sosedov plače šoferjev, ki vozijo v tranzitu, ne zanimajo.

Gradbinci so se na avstrijske dlakocepske kaprice navadili že v preteklosti. Od dejstva, da morajo imeti ves čas na gradbišču vso potrebno in nepotrebno dokumentacijo, do plačevanja prispevkov v avstrijski gradbeni sklad. Nekako bi bilo takšno ravnanje mogoče razumeti, če v Evropski uniji ne bi veljala pravila enotnega trga. A so pravila očitno le črka na papirju.

Prizadeti slovenski podjetniki in obrtniki so že sredi decembra napovedali pritožbo na evropsko komisijo. Ta je v želji po novem zagonu storitvenega sektorja pripravila menda ambiciozen in uravnotežen sveženj ukrepov z evropsko storitveno e-izkaznico, ki bi med drugim olajšala administriranje pri opravljanju storitev v tujini. A kaj, ko ponuja komisija le smernice, članice pa bodo še naprej same odločale, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja storitve na njihovem ozemlju.

Že ob velikopotezni – in verjetno nepotrebni – deregulaciji poklicev, ker je Slovenija bolj bruseljska od Bruslja, so slovenski obrtniki in podjetniki opozarjali ne nevarnost nelojalne konkurence tako domačih kot predvsem tujih konkurentov. Seveda ne z zahoda in severa, temveč z vzhoda in jugovzhoda celine. Že takrat smo se naposlušali zgodb o madžarskih in slovaških gradbincih pa o hrvaških inštalaterjih, ki jih enotni evropski trg ne omejuje tako kot, na primer, bosensko-hercegovskih tekmecev.

Avstrijci so nekatere od logičnih ukrepov napovedali že ob pretirani slovenski deregulaciji poklicev. Pri njih je za opravljanje nekaterih poklicev treba izpolnjevati nekatere pogoje – če ni primernih slovenskih potrdil, potem so potrebna avstrijska.

Slovenske in tudi avstrijske zbornice prirejajo te dni različne seminarje o čezmejnih ovirah in o poslovanju v Avstriji. Gospodarski subjekti se bodo na nove pogoje morali navaditi. Državni aparat pa bi moral poskrbeti vsaj za recipročnost – predvsem za konkurenco s trgov z nižjo kupno močjo, ki že zdaj nelojalno konkurira. Izboljšati pa bi bilo treba tudi luknjičav slovenski nadzorni in inšpekcijski sistem.