Ne naš, ne vaš

Ali bo vrhovno sodišče podprlo predlog vrhovne sodnice Mateje Končina Peternel, naj kot institucija za ustavno sodnico predlagajo Nino Betetto, bo znano dva dni pred iztekom roka za štiri prosta mesta na ustavnem sodišču. Odločitev o tem smo sicer pričakovali že v sredo, vendar so se vrhovni sodniki, ki so se zbrali na konferenci, soglasno odločili, naj o tem odloči občna seja. Ker med konferenco in občno sejo ni posebnih postopkovnih razlik, lahko sklepamo, da so se vrhovni sodniki znašli v precepu. Pred njimi sta namreč dve pomembni odločitvi, ki sicer med sabo nista povezani. Bosta pa nakazali, kako vrhovno sodišče diha. Ali kot zbor individualistov, katerih člani so zaprti v svoje kabinete in svoje poslanstvo izvršujejo izključno prek konkretnih sodnih odločb, ali kot združba, ki se zmore odzivati tudi na družbeno pomembne preizkušnje. Med njimi so tudi kadrovske.

Vrhovno sodišče v že tretjem poskusu išče svojega novega predsednika. Najprej bomo dobili odgovor na prvi izziv, in sicer kdo bo prihodnjih šest let vodil vrhovno sodišče. Poraz, ki ga je doživela občna seja vrhovnega sodišča po drugem krogu izbire prvega človeka najvišjega rednega sodišča v državi, je pustil globoke sledi. Tako globoke, da se na tretji razpis najverjetneje ne bo prijavil nihče. Odločitev sodnega sveta in pravosodnega ministra je večina sodnikov razumela kot zaušnico. Tako močno, da se kadrovskim mlinom, ki jih narekuje tudi politika, nihče ne bo več hotel izpostaviti.

Drugi izziv predstavlja Nina Betetto. Vrhovni sodniki so bili doslej med tistimi, ki so pomembno polnili vrste ustavnega sodišča.

Nina Betetto je vrhovna sodnica, ki ji nekaj njenih kolegov odreka verodostojnost, desničarski del politike pa jo označuje kot naslednico sedanjega predsednika – torej kot izrazito nekompetentno, kompromitirano osebo. Zato odločitev njenih kolegov, ali jo vidijo v vlogi ustavne sodnice, ne bo pomenila zgolj ene v vrsti kadrovskih potez. Vrhovni sodniki se vse bolj vrednostno in nazorsko preštevajo, bistveno preveč, kot pritiče njihovi profesionalni drži. In odločitev o Betettovi bo to najverjetneje pokazala.

Betettova se bo, če se bo, potegovala za eno izmed štirih mest na ustavnem sodišču. Nedavna Pahorjeva izbira, ko je kot predsednik republike brezsramno z neznosno lahkotnostjo v dogovoru s politiko zapolnil dve mesti, po načelu en vaš, en naš, ima še vedno slab priokus, nevreden resne presoje, kdo naj bodo bodoči ustavni sodniki. Toda kot alibi za svojo presojo je takrat navedel, da v drugem krogu ne bo šlo tako lahko. Čez dober mesec dni bo znano, kako resno je mislil.

Na ustavnem sodišču bo prihodnje leto delala skorajda v celoti prenovljena ekipa. Ali bo njen del tudi sedanja podpredsednica vrhovnega sodišča, še ne vemo. Eden od očitkov sedanji sestavi je, da je bilo v njej preveč sodnikov rednih sodišč. Ker ima Pahor možnost, da h kandidaturi nagovori tudi tiste, ki se na razpis ne bodo prijavili, je največji del odgovornosti prav na njem.