Tiskane izdaje
V letu dni po razkritju velikega škandala LuxLeaks o davčnih kupčijah Velikega vojvodstva Luksemburg, ko je njegovo vlado vodil še Jean-Claude Juncker, se je zgodilo nekaj premikov. V Evropi prevladuje prepričanje, da so davčne olajšave multinacionalkam v času zategovanja pasu na vseh ravneh moralno nesprejemljive in pod črto škodljive. Članice Unije so silile v tekmovanje, katera bo s čim nižjo obdavčitvijo pritegnila tuje naložbe in multinacionalkam z dopuščanjem kreativnega računovodstva dopustila čim večje dobičke.
Postopki, ki so v zadnjih mesecih na dnevnem redu varuhov konkurence v evropski komisiji - Fiat v Luksemburgu, Starbucks na Nizozemskem, Apple na Irskem - niso neposredno povezani z LuxLeaks. Sproženi so bili že pred izbruhom afere. Tudi ravnanje Belgije je že dolgo znano. V akciji Only in Belgium (Samo v Belgiji) so multinacionalkam omogočali, da plačujejo davek le na del ustvarjenega dobička, v skrajnih primerih le na deset odstotkov. To po presoji evropske komisije ni le nepošteno, ampak tudi nezakonito - v nasprotju s pravili konkurence.
Glede na manjša podjetja, ki, denimo, delujejo le v Belgiji, so bile postavljene v boljši položaj. Med 35 uradno še neimenovanimi multinacionalkami sta menda vodilno pivovarsko podjetje InBev in nemški kemični orjak BASF. Privilegiji za velike so bili uvedeni v času premiera Guya Verhofstadta, ki se na čelu liberalcev v evropskem parlamentu predstavlja kot bojevnik za davčno pravičnost. Belgija se je odpovedovala davčnim prihodkom, četudi ima enega od najvišjih javnih dolgov v EU (107 odstotkov BDP) in redne težave s previsokimi primanjkljaji. Za belgijsko vlado bo kočljivo, da bo od multinacionalk morala izterjati 700 milijonov evrov, ki bi se jim z velikim veseljem odpovedala. Tudi če so zbrali manj davkov, so očitno ocenili, da imajo z odprtimi delovnimi mesti in drugimi pozitivnimi učinki naložb več koristi. Poleg tega se bojijo, da bi Belgija z obdavčitvijo »za nazaj« izgubila podobo države, prijazne do multinacionalk, saj jim ni zagotovila pravne varnosti pri obdavčitvi dobička.
»Zame je davčni paradiž tam, kjer vsakdo plača svoj pošten delež,« je ob predstavitvi odločitve o Belgiji povedala komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. Danka je eden od najbolj prepoznavnih obrazov v Junckerjevi komisarski ekipi. Spopadati se mora z vplivnimi orjaki, kakšna sta Google ali Gazprom. Da bo evropska komisija uspešna v bitki za poštenejšo obdavčitev, bo morala biti uspešnejša ne samo pri izsuševanju davčnih oaz, ampak tudi pri postavljanju temeljev evropskega sistema za obdavčevanje podjetij. Brez tega se davčnega dampinga ne da izkoreniniti.
Poskuse takšne ureditve na ravni EU so članice do zdaj redno blokirale. Pravici do tekmovanja in agresivnega vabljenja naložb se nihče noče odpovedati.
