Tiskane izdaje
Jure Apih, publicist
Zamočil je pravzaprav Mojzes. Mel Brooks nam je lepo prikazal, kako mu je Jahve na Sinaju predal tri kamnite plošče s po petimi vklesanimi zapovedmi, ki naj bi se jih vsi ljudje obvezno držali, drugače bo gorje. Ampak Mojzes je bil neroden. Ena plošča mu je padla na tla in se razbila. Malce je okleval, potem pa je začel urbi et orbi razglašati deset božjih zapovedi. Sprevrženih misli in obnašanja temeljni etični kanon naše civilizacije sicer ni izkoreninil, nam je pa zapisal v zavest, kaj je prav in kaj ne, naj bo uzakonjeno ali ne. Problem je tistih pet zapovedi, ki nam jih je Mojzes zamolčal. Jahve se ne bo ponavljal; če ne bomo sami dojeli in v kamen in zavest vklesali manjkajočih temeljnih civilizacijskih zapovedi, nam tudi Panamski dokumenti ne bodo pomagali.
N'toko, glasbenik in kolumnist
Tako kot po finančni krizi leta 2008 bodo ljudje spoznali, da je kapitalizem v svojem bistvu sistem legaliziranih prevar, ki na račun krčenja pravic spodnjega sloja omogoča zgornjemu odstotku živeti po lastnih pravilih. Ustvarili bodo močno mednarodno gibanje, ki se bo lahko uprlo moči finančne oligarhije in uvedlo demokratično upravljanje ekonomskih procesov. Aja, ne – to se ni nikoli zgodilo. Če sklepamo po zadnjih velikih škandalih, bomo najprej malo jezni, morda bo v prvi fazi odstopil kakšen manj pomemben funkcionar, po nekaj tednih pa bo zgodba izgubila medijsko privlačnost in bomo začeli govoriti »pa nehajte že težit s to monsekofonseko ...«. Novinarsko delo pri Panamskih dokumentih je hvalevredno, žal pa podatki sami po sebi ne morejo prinesti sprememb.
Nataša Pirc Musar, Inštitut Info hiša
Ob razkritju milijonov panamskih dokumentov se spomnim na razkritja Edwarda Snowdna pred tremi leti: buren prvi odziv, odmevnost po vsem svetu, prav veliko resničnih sprememb pa (še) ni bilo. Bo pa najbrž vendarle večje splošno zavedanje izogibanja davkom kot še enega svetovnega problema, ki je morda dolgoročno rešljiv s sodelovanjem celotne mednarodne skupnosti. Kratkoročno bi moralo biti največ posledic pri politikih, ki so jih ujeli s prsti v marmeladi. V urejenih demokracijah je pričakovati odstope. Pri nas? Ne verjamem. Morda le še stavek, ki ga je napisal prav Snowden na twitterju: »Ob škandalih v Rusiji, na Kitajskem, v Veliki Britaniji, na Islandiji in v Ukrajini predlagam novo pravilo: če vodiš državo, imej svoj denar v svoji državi.«
Dragan Petrovec, kriminolog
Najbrž ne bo nič posebnega iz tega. Če se samo spomnim, s čim vse sta postregla Julian Assange in Edward Snowden in kako malo sprememb so povzročila grozljiva razkritja, se mi zdi, da je pesimizem utemeljen. Tajne in nezakonite vojaške operacije, načrtni poboji civilistov, prisluškovanje državnikom – vse to bi moralo zamajati marsikaj in marsikoga. Pa je bila edina posledica, da se morata onadva skrivati pred pregonom tistih, ki so vse to zagrešili. Obama je le rahlo skesano obljubil Merklovi, da ne bodo več počeli tega. Do nadaljnjega. V panamskem primeru bo islandski odstop najbrž med redkimi posledicami afere.
Dušan Jovanović, režiser
Odkritje panamskih dokumentov je dokaz, da so mnogi vodilni finančniki in politiki sveta vpleteni v goljufanje svojih državljanov. Tudi o tem govori Bernie Sanders v predsedniški tekmi s Hillary Clinton. Ta gospa se je spajdašila z Wall Streetom, sedežem finančne oligarhije v ZDA. Sklenila je pogodbo s hudičem in hudič bo hotel, da mu po morebitni zmagi z obrestmi vrne njegov vložek. Če pa (kar ni zelo verjetno) zmaga Sanders, bo neoliberalni kapitalizem v ZDA (in tudi drugod) v resnih težavah. Najmanj, kar lahko pričakujemo, je uvedba temeljnega univerzalnega dohodka. Socializem je še daleč, ampak Sandersova kampanja bo bistveno spremenila krvno sliko ameriške družbe.
Svetlana Slapšak, redna profesorica
Gre preprosto za to, da privilegirani družbeni vrh na tem planetu meni, da nikakor ni treba podpirati in vzdrževati kapitalizma – sistema, ki se spreminja in občasno raste in ki še danes nekaj jemlje od vseh državljanov, da bi vsem nekaj tudi dal: kako, kdaj in kako pravično, je stvar debate, volitev in – zakaj pa ne – revolucij. Toda ti zgornji, ta odstotek, pravzaprav menijo, da je bilo takšnega kapitalizma dovolj in da bi bilo treba uvesti sistem, ki bo omogočil njihovo uživanje brez obveznosti. Zato je treba najti prostor in zagotoviti delovno silo, ki ne bo ničesar zahtevala.
Karel Geržan, duhovnik
