Bivši zunanji minister, zdaj uslužbenec Mladike, dr.
Dimitrij Rupel je na tuje veleposlanike v Sloveniji naslovil nespodobno pisanje z naslovom
Mar Slovenija ne zna prekiniti s težavno preteklostjo?. Objavil ga je kot član strokovnega sveta SDS, na spletni strani stranke, z namenom obveščati tujo javnost. Nekdanji vodja diplomacije piše o dramatičnem stanju v državi in o vračanju komunizma, o ugledu Slovenije, ki je v nevarnosti, sklicuje se na razširjeno prepričanje, da
»po dvajsetih letih spet živimo v času enoumja, apartheida in diskriminacije na ideološki podlagi«. Kritike na račun vlade
Boruta Pahorja in obtožbe predsednika republike
Danila Türka konča z retoričnim vprašanjem, ki da je ta hip v Sloveniji ključno:
Ali je bilo leto 1990 prelom s komunizmom ali pa le začasna kriza, po kateri so novi voditelji prevzeli dediščino, ki so jo njihovi predhodniki zapustili pred dvajsetimi leti?Piščeva epistolarika je v slovenski politični kulturi razvpit in unikaten žanr, o njej bi težko povedali kaj novega. Tudi zgražanja v diplomatskih vrstah, ker je besedilo napisal uslužbenec vlade, ki je hkrati visoki strankarski funkcionar, in ker uslužbenec vlade kritizira vlado in ji škoduje, so stara. Pravzaprav je mogoče celotno pisanje odpraviti s kratko oznako - nedostojno.
Toda pomenljiva je vsebina teksta o Sloveniji, ki da ne zna prekiniti s svojo problematično preteklostjo. To je del razprave, tako zelo značilne za evropski Vzhod in jo je bilo mogoče v najbolj čisti obliki opazovati na Poljskem v obdobju dvojice Kaczynski.
»Na strani političnega spektra Postsolidarnosti se je pojavila ideja, da smo bili na napačni poti. Da bi se bili morali bolj boriti proti komunizmu in da je zato zdaj treba vse spremeniti,« je v pisarni 407 v evropskem parlamentu leta 2006 razlagal
Bronislaw Geremek, najbolj znani zunanjepolitični obraz Poljske. Kmalu zatem je izbruhnil škandal, ko je zgodovinar svetovnega slovesa Geremek zavrnil famozno vprašanje, ali je skrivoma in namerno sodeloval z nekdanjimi komunističnimi tajnimi službami.
Adam Michnik je mednarodno javnost obveščal o lovu na čarovnice, o
»strahu, žalosti in sramu, ker se je velik del poljske družbe vdal teorijam zarote«.Z novo Tuskovo vlado je bila »moralna revolucija« prekinjena, Poljska se je normalizirala. Toda povedano ostaja mentalni svet, del katerega je zgoraj omenjeno pismo: o rehabilitaciji komunizma, o vračanju nekaterih preddemokratičnih obrazov, kot je nekdanji predsednik, o »oblakih«, ki zakrivajo »slovensko sonce«, o sedanjem predsedniku, leta 1979 članu komunistične nomenklature in teoretično odgovornem tudi za slovensko manjšino v Avstriji.
Govorica o dediščini komunističnih strank, ki so preživele in se obdržale ter ki nakazujejo, da protikomunizem po letu 1989 ni bil dovolj poudarjen, ostaja del vzhodnoevropske razprave. Za vzhod je članstvo v Evropski uniji pomenilo vrnitev postkomunizma, razkrilo je moralno in politično praznino, je v intervjuju na teh straneh lani izjavil Jacques Rupnik, francoski specialist za vzhodno Evropo.
»S pridružitvijo je prišla maščevalna vrnitev politike v umazani obliki.« Sobesednik je omenil proces socializacije, ki poteka s članstvom v EU in je učinkovit; blagohotno je pripomnil, da to deluje na Čeha M. Topolaneka in da bo nemara delovalo tudi na J. Janšo. Dolgo je govoril o polarizirani politiki, ki izumlja podobo sovražnika. To je mentalni svet, v katerem politični nasprotniki ne razpravljajo o različnih idejah, temveč namesto tega osebno diskreditirajo drug drugega.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
Nekdanji zunanji minister, sedaj pa uslužbenec zunanjega ministrstva Dimitrij Rupel je dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja Foto: Blaž Samec/Dokumentacija Dela