Nedovoljeno

Opozarjanje na »inovativnost« s prijemi, ki nimajo nič skupnega z dobronamernostjo kodeksa dobrih poslovnih praks v prehranski verigi in prav tako nič skupnega s pozneje uzakonjenimi pravili, ki naj bi preprečila najbolj kričeče primere izkoriščanja (pre)moči tistih na koncu verige, je še vedno lahko nevarno početje.

Vsaj tako razmišljajo predolgo ustrahovani in v kot stisnjeni dobavitelji živilskih izdelkov določenim trgovskim sistemom. Zato opazno nelagodje v zadnjem primeru, ki je razkril prakso nekoč slovenskega trgovca z zamenjavo dobavitelja mleka oziroma nekaterih mlečnih izdelkov, ob kateri so vsi vpleteni po nojevsko tiščali glavo v pesek, da javnost ne bi bila seznanjena z imeni starih novih dobaviteljev.

Še dobro, da jim skrivalnice preprečujejo obvezne deklaracije na izdelkih, s katerih lahko razberemo marsikaj. Zaradi njih je lažje tudi varuhu, na katerega so v povzročenem nemiru med dobavitelji in tudi trgovci leteli očitki o domnevnem kršenju zaupnosti.

V času, ko vsi tako zelo poudarjajo pomen dobro delujočih preskrbnih verig in krepitve domače preskrbe, ne bi smelo biti prostora za nenavadno preizkušanje enakopravnosti sogovornikov v sistemu. In tudi ne za razkazovanje mišic tistih, ki na koncu z inovativnimi metodami in brez sankcij še vedno uhajajo tudi tistim, ki bi morali začeti ukrepati. Dokler bo tako, bodo tudi pod plašč skrite anomalije neozdravljivo bolele. In dokler bo tako, bodo nekateri v sistemu z danes na jutri lahko prekinjali dobave tistim, ki so gradili proizvodnjo na sklenjenih pogodbah in prodaji pred meseci, zdaj pa zanje niso več dobri.

Potrošniki bomo očitno še dosledneje morali brati zapisano na izdelkih. To je še posebno pomembno za potrošnike, ki so jih prepričale aktivnosti vseh, ki zdaj unovčujejo pomen in prednosti preskrbe iz lokalnega okolja. Pa ne le to, še bolj odločno bomo morali zahtevati, da bo na policah res dovolj tistega, kar si želimo. Svoje bodo dosledneje kot zdaj morali postoriti tudi v nadzornih sistemih države.