Nemški volilni pretres
ned, 24.09.2017, 22:30
Nemški volilni pretres
Tokratni dogovori o nemški vladi ne bodo običajna merjenja politične moči.
Z najslabšim volilnim izidom za konservativno unijo po letu 1949 nemška kanclerka Angela Merkel plačuje visoko ceno za sprejem skoraj poldrugega milijona beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda in od drugod. Nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki je dosedanjega socialdemokratskega zunanjega ministra navedla k izjavi, da bodo prvič po drugi svetovni vojni v berlinskem rajhstagu sedeli pravi nacisti, je zasedla tretje mesto, še huje poraženi socialdemokrati Sigmarja Gabriela in Martina Schulza se najverjetneje umikajo v opozicijo.

Osrednja evropska gospodarska in politična velesila si še lahko povrne stabilnost, če bo kanclerki Merklovi uspelo zahtevno sestavljanje vlade z liberalci in zelenimi. Med temi tremi političnimi silami so številne resne razlike ali, bolje rečeno, med štirimi silami, saj je na domačem terenu velike izgube utrpela tudi bavarska CSU, sestrska stranka krščanskih demokratov. Za vodilne v južnonemški »državi v državi« je manj kot štirideset odstotkov odmeven poraz, saj so vse po drugi svetovni vojni bolj ali manj suvereno obvladovali eno gospodarsko najuspešnejših dežel. Ministrski predsednik Horst Seehofer je bil že prej med najostrejšimi kritiki kanclerkine begunske politike, ki zdaj kot orkan pometa po nemškem političnem odru.

Vsaj do begunske krize je Angela Merkel veljala za najslabšo možno koalicijsko partnerico, takšno, ki ji javnost pripisuje skupne uspehe, zdaj pa se njeni politični čarovniji kažejo meje. A tokratni dogovori o novi nemški vladi ne bodo običajna merjenja politične moči. Ni več mogoče olepševati dejstva, da so migranti vrgli iz tira vso državo, a še posebno njen nekdanji komunistični vzhodni del, ki se več kot četrt stoletja po združitvi pomika k političnim skrajnostim – tudi k odkrito nacionalistični stranki, ki napoveduje ponovno interpretacijo najbolj krute nemške zgodovine in zahteva izstop iz skupne evropske valute. Še posebno pa zbuja skrb, da se to dogaja na vrhuncu dolgega obdobja solidne gospodarske rasti in nižanja brezposelnosti po vsej državi.

Bodoči voditelji Nemčije pa se ne bodo ukvarjali le z domačimi političnimi izzivi, ampak tudi z evropskimi in svetovnimi. Vse bolj nacionalistična Poljska z morebitnimi zahtevami po gigantskih reparacijah za Hitlerjeve zločine grozi s pretresom povojne mirovne ureditve v Evropi, na vzhodu z orožjem rožlja Rusija predsednika Vladimirja Putina, ki ji je Alternativa za Nemčijo še posebej naklonjena. Na jugu begunska kriza pretresa predvolilni Avstrijo in Italijo, na zahodu med odhajanjem Velike Britanije iz EU Francija pričakuje tesnejše povezovanje z voljnimi Evropejci, še zlasti z Nemčijo. In seveda: z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom se od Evrope oddaljuje »velikodušna velesila«, zaslužna za povojno stabilnost njenega zahoda in še vedno tudi za varnost Evrope. Napetosti se napovedujejo na Korejskem polotoku in v Kurdistanu.

Vse to se dogaja v tehnološko prelomnem času, ki bo obračunal s številnimi starimi privilegiji. Vsem sicer obljublja neštete nove, a se tudi v Nemčiji mnogi počutijo, kot da bi jim rezali korenine, in ne soglašajo, da se mora njihova država spopasti tako s pozitivnimi kot z negativnimi posledicami globalizacije.

Nemški volilni pretres

Foto: Kai Pfaffenbach/Reuters

Prijavi sovražni govor