Neporavnani računi

Popotnica za vstop v leto 2015, ki jo je dobilo slovensko kmetijstvo v zadnjih dneh, je težka vsaj šest milijonov evrov minusa v načrtovani in zaradi varčevanja že tako okleščeni proračunski porabi. K omenjenemu znesku bo polovico prispevalo domače zmanjševanje proračunske porabe, drugo polovico pa del kazni, ki jo bo ne glede na morebitne nadaljnje postopke pred evropskim sodiščem morala plačati Slovenija zaradi nepopolne razgradnje Tovarne sladkorja Ormož (TSO).

Če v Bruslju ne bodo ustregli slovenski prošnji za obročno plačevanje kazni, ki nas je doletela, se bo ta minus podvojil. Evropska finančna korekcija, kot pravijo tej kazni na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, obračunani pri naslednjem izplačilu slovenskemu kmetijstvu pripadajočega zneska denarja za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, bo zaradi dveh nepodrtih silosov v Ormožu namreč »težka« nič manj kot 8,7 milijona evrov. To bo najvišji znesek vračila, ki je v vseh teh letih doletel Slovenijo po inšpekcijskih obiskih in revizijah evropskih nadzornikov nad porabo skupnega denarja za kmetijstvo.

Odgovorni na ministrstvu in agenciji so po dveh letih pregovarjanj in neuspešnih pojasnjevanj bruseljski oblasti, zakaj silosa TSO še stojita, kazen pravzaprav pričakovali. Zato so, še preden je bila uradno objavljena novica, da smo se znašli v skupini držav, ki jih je doletela izračunana »korekcija« zaradi nedoslednosti pri izvajanju evropske reforme trga sladkorja, pohiteli z oddajo prošnje za obročno (triletno) vračilo denarja. Taka možnost obstaja v evropskih predpisih, pravijo odgovorni na agenciji, ki je ključni igralec pri izplačevanju denarja, namenjenega prehranskemu sektorju, in kjer odgovor iz evropske komisije na oddano prošnjo pričakujejo že januarja.

Evropska reforma trga s sladkorjem iz leta 2006, v kateri se je naša država s takratno vlado Janeza Janše, premamljena z obljubljeno finančno pomočjo za prenehanje proizvodnje sladkorja, odrekla ne le edini tovarni za predelavo sladkorne pese pri nas, ampak tudi eni najdonosnejših kmetijskih proizvodenj, še kar izdaja račune. Z zahtevanim vračilom četrtine prejetega denarja za konec slovenske zgodbe s pridelavo sladkorja se tako znova odpira pandorina skrinja poslov s TSO, katerih skupni imenovalec sta denar in nadaljevanje bitke zanj po sodiščih v Sloveniji in v EU.

Zaradi neizpolnjenih obljub o razgradnji ormoških predelovalnih zmogljivosti, za katere so scenarij spisali upravljavci tovarne sami, na resornem ministrstvu pa so jim ga potrdili, bo, kot kaže, še lep čas vroče in za marsikoga tudi naporno. Ne bo preprosto, četudi skupaj z drugimi kaznovanimi državami, dokazovati, da so tudi iz Bruslja pošiljali napačne signale in ne dovolj jasna sporočila (navodila) članicam o izvajanju bolj ali manj ponesrečene reforme, kar je že kmalu po njenem sprejetju potrdila praksa.

Ne glede na to, kakšen bo izplen nove, nepredvidljivo dolge bitke za izplačane in zdaj odvzete milijone v sladkorni reformi, pa je že jasno, da bo leta 2015 tudi zaradi te kazni Sloveniji zmanjkalo denarja za vse načrtovane in obljubljane kmetijske programe.