Nepovabljeni gost

Čeprav je politično skrajno nekorektno, da bi zahodni voditelji javno kritizirali svoje kolege iz najtesnejšega bližnjevzhodnega zaveznika Izraela, je že dolgo javna skrivnost, kaj si zares mislijo o liku in delu človeka, ki uradno predstavlja judovsko državo. »Ne morem prenašati Netanjahuja. Lažnivec je,« je novembra 2011 mikrofon, ki ga je nekdo »pozabil« izključiti, zabeležil, kaj je takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy potožil svojemu ameriškemu kolegu Baracku Obami. Demokratski predsednik ZDA ima zdaj podobne težave kakor Sarkozyjev naslednik François Hollande, ki se mu je Netanjahu letos nepovabljeno pojavil na solidarnostnem shodu v spomin na žrtve napada na karikaturiste tednika Charlie Hebdo. V torek bo namreč izraelski premier mimo vednosti in soglasja Bele hiše nastopil v ameriškem kongresu, kjer bo kritiziral »preblago« Obamovo politiko do Irana.

»Ti praviš, da ga ne moreš prenašati. Kaj bi šele rekel jaz, ki se moram z njim ukvarjati precej pogosteje kot ti,« je Sarkozyju takrat odvrnil Obama. Prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA ni bil nikoli v prijateljskih odnosih z izraelskim premierom, ki mu je tik pred vselitvijo v Belo hišo za mednarodno »dobrošlico« pripravil vojno proti Gazi. Precej ponižno je prenašal, kako ga je ta med obiskom v Beli hiši kot kakega šolarčka poučeval o zgodovini Bližnjega vzhoda. Tudi sicer se je Washington precej blago odzival na diplomatska poniževanja, ki so jim jih pripravljali tesni izraelski prijatelji. Tokrat se je ameriška administracija odločila za preventivno protiofenzivo. Najvišji predstavniki izvršne oblasti zdaj javno razlagajo, kako se je Netanjahu vedno motil tako glede Irana kot tudi Iraka, proti kateremu so ZDA sprožile vojno tudi zaradi vztrajnega izraelskega prepričevanja o nevarnosti njihovega orožja za množično uničevanje, ki ga potem nikdar in nikjer niso našli.

Ameriški komentatorji v teh dneh tožijo o osebnih nesimpatijah med voditeljema, ki da škodijo tradicionalno tesnim stikom med njunima državama. Peter Beinart je pred nekaj leti v knjigi Kriza cionizma zapisal, da Netanjahu nikoli ne bo zaupal Obami, ker ga ta »preveč spominja na tisto, česar ne mara pri Judih: njihovega verjetja, da svetu prenašajo moralno sporočilo«. Toda o ameriški zunanji politiki ne odloča le demokratski predsednik, med republikanci, ki so zavzeli oba kongresna domova, je Netanjahu bolj priljubljen kot Obama. Ti so za njegovo »resnico« o tem, da je Iran tik pred izdelavo jedrske bombe, dovzetnejši, čeprav se z njo ne strinja celo sama izraelska tajna služba Mosad, kakor so pokazali tajni dokumenti, ki jih je pred kratkim objavil britanski časnik Guardian. Če bi zdaj tudi v Beli hiši sedel republikanec, bi Washington tako kot v iraškem primeru spet utegnil slediti edini zveličavni »resnici« judovskega voditelja, ki je bil že leta 1992 kot poslanec izraelskega parlamenta sveto prepričan, da se bo Teheran v treh do petih letih dokopal do jedrskega orožja.