Nepredvidljiva evolucija

Čeprav človek v življenju, ki mu je usojeno, poskuša čim bolj uspešno pluti mimo ovir in čeri, tudi bolezenskih, zmagam naproti, se zdi, da to ni (več) dovolj. Iz dneva v dan namreč poslušamo podatke o tem, kako in zakaj se povečuje zbolevanje za boleznimi, ki bi jih bilo mogoče preprečiti – tudi ali predvsem tako, da bi življenje prenehali »bogatiti« s številnimi razvadami in njihovimi posledicami, ki puščajo bolj ali manj neizbrisen odtis na zdravju človeka.

Eno takšnih obolenj je rak. Ta bolezen se neslavno ponaša z več kot 200 upodobitvami. Včasih so raki ostajali prikriti, skrivani za stenami domov, zatajevani, ujeti v grozeče razsežnosti diagnoze, ki so jo istovetili z napovedjo konca življenja. Že dolgo ni več tako, še vedno pa je pri tej diagnozi, ki je ne kaže poenostavljati ali je morda celo podcenjevati, prisotnih veliko skrbi, strahu in navsezadnje tudi vrzeli v sistemu.

V slovenskem zdravstvu je ena takšnih celostna obravnava, ki jo potrebuje bolnik, saj pri zdravljenju raka ali katere koli druge hude bolezni ni ključno le zdravljenje telesa, ampak je v procesu rehabilitacije nujen in nepogrešljiv celosten, celovit pristop. Za saniranje odtisa, ki ga v človeku pušča bolezen, pa tudi za odpravljanje oziroma blaženje posledic zdravljenja. In tega pri nas tako rekoč še vedno ni. Ni programov celostne rehabilitacije, zato združenja onkoloških bolnikov vedno znova opozarjajo na ta problem. Tudi pred letom dni, ob evropskem tednu boja proti raku, so se vrstila opozorila o nujnosti zapolnjevanja tovrstnih sistemskih vrzeli, ki pa jim v zdajšnjem varčevalnem krču grozi, da bodo le še širše zazevale.

Letošnji teden boja proti raku se je začel v soboto in bo trajal do petka, ko ga bo simbolično zaokrožil svetovni dan brez tobaka. Zato, ker je pojavnost težko ozdravljivega pljučnega raka v 85 odstotkih povezana s kajenjem, zato, ker tobačni dim, pa naj bo kajenje aktivno ali pasivno, dokazano povzroča tudi številne druge vrste raka. V teh dneh bo v sklopu projekta Evropsko partnerstvo za boj proti raku – tega vodi slovenski Inštitut za varovanje zdravja – potekal tudi evropski natečaj, na katerem so mladi z ustvarjanjem plakatov sporočilno, umetniško in angažirano prevetrili ključne informacije o tem, kako se zavarovati pred rakom. Pred boleznijo torej, za katero vsako leto zboli okoli 3,2 milijona prebivalk in prebivalcev stare celine – pa čeprav je že dolgo znano, da bi tretjino rakavih obolenj lahko preprečili zgolj z izogibanjem dejavnikom tveganja.

Ne le da se obolevnost za rakom ne zmanjšuje, ampak, nasprotno, narašča – premosorazmerno s staranjem svetovnega prebivalstva, odvisno od življenjskega ritma, pogojeno z navadami in razvadami, ki jih danes človeštvu narekuje prevrednoteni življenjski slog sodobne civilizacije. Rak je človeku včasih usojen, še pogosteje pa ga v življenje vnese evolucijski preplet (ne)predvidljivega. Če bo šlo tako naprej, bo rak, sodeč po prognozah strokovnjakov, ki se ukvarjajo z morfologijo te še vedno ne v vseh podrobnostih proučene bolezni, kmalu prizadel vsakega drugega Zemljana. A tudi to napoved je (dokazano in dokazljivo) mogoče spremeniti.