Nepripravljeni

Liberalizacija cen naftnih derivatov – za zdaj le delna – ustreza trgovcem, poraženci so potrošniki in državni proračun. A ker zvišanje cen ne bo skokovito, država pa si je že zdaj odrezala zelo velik del prihodkov od prodanega goriva, še najbolj skrbi očitna slaba pripravljenost vlade.

Država od 9. februarja predvidoma ne bo več postavljala najvišjih dovoljenih cen za 98- in večoktanski bencin (na slovenskih črpalkah je mogoče točiti predvsem stooktanskega) ter kurilno olje, medtem ko bodo cene za bolj prodajana 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo regulirane vsaj še štiri mesece. Odločitev o popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov namreč še ni sprejeta, k tej pa bodo pripomogle tudi izkušnje delne deregulacije. Kljub temu je verjetno malo možnosti, da popolne liberalizacije ne bo.

Finančno in gospodarsko ministrstvo sta namreč zdaj usklajeni glede delne liberalizacije. S tem se je tehtnica med zagovornikom liberalizacije gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in njegovim kolegom s finančnega ministrstva Dušanom Mramorjem, ki je bil do sprostitve cen zelo zadržan, nagnila v korist prvega. Tudi to kaže, da Dušan Mramor, močno oslabljen zaradi afere z dodatki za stalnost in ponujenim odstopom, zaradi kritik, ki so jih usmerjale občine, sindikati, in ob poskusu mini davčne reforme v gospodarstvu - izgublja moč v vladi, medtem ko jo Počivalšek pridobiva. Tudi to razmerje moči bo lahko pretehtalo pri odločanju o popolni liberalizaciji cen.

Z liberalizacijo bodo trgovci verjetno zvišali marže, ki so precej nižje od evropskega povprečja. Zato bodo cene goriv v povprečju zrasle, kar za potrošnika ni dobro. Morda bodo na nekaterih črpalkah tudi znižali marže in bodo cene nižje. Na srečo zvišanje zaradi sprostitve cen verjetno ne bo visoko. Ocena ekonomista Saša Polanca je manj kot tri cente dražje gorivo za liter, kar točenje polnega 50-litrskega rezervoarja podraži za manj kot poldrugi evro. Na cene bencina bodo še naprej bolj vplivale cene nafte in država. Ta si namreč prek različnih dajatev zase odvzame približno dve tretjini prihodkov od prodanega goriva. Dajatve države so tudi glavni razlog, zakaj je kurilno olje v Sloveniji precej dražje kot v nekaterih drugih evropskih državah. Zaradi liberalizacije cen stooktanskega bencina bo proračunski izpad 300.000 evrov na leto, precej večji bi bil ob sprostitvi vseh cen goriv.

Čeprav pobude za liberalizacijo niso od včeraj in bo trg delno dereguliran čez manj kot dva tedna, so v vladi na ta korak popolnoma nepripravljeni. Tako ne znajo pojasniti, kako bo poskrbljeno za potrošnike, da bodo lahko ažurno spremljali cene goriv in lažje koristili prednosti prostega trga. Sporno je, da se ministrstvo za gospodarstvo bolj kot ne zanaša le na analizo učinkov liberalizacije, ki jo je naročila trgovinska zbornica, ki lobira za sprostitev cen. Ali bo tudi pri nas podobno pravilo kot v Avstriji, kjer trgovci lahko ceno spremenijo le enkrat v 24 urah? Očitno ne, a jasnega odgovora nismo dobili. Da bi se vlada bolje pripravila, bi morala pogledati le čez mejo.