Nespodobno povabilo

Odločitev predsednika države Boruta Pahorja, da ruskega kolega Vladimirja Putina povabi na julijsko slovesnost pri kapelici pod Vršičem, ni bila modra poteza. To je namreč, milo rečeno, sila nespodobno povabilo. Iz Ljubljane v Moskvo je krenilo ravno v času druge obletnice okupacije Krima in brutalne ruske agresije na vzhod Ukrajine. Zato bi bilo za Boruta Pahorja morda veliko bolje, če bi si minuli konec tedna v ljubljanski Kinoteki raje ogledal izjemni dokumentarec Majdan velikega ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. Umetnino, ki z močjo filmske slike v dobrih dveh urah pove vse o ukrajinski vstaji. In posredno vse tudi o Vladimirju Putinu, velikem nasprotniku demokracije, ki se neznansko boji, da bi se podobno ljudsko vrenje zgodilo tudi njemu v Moskvi ...

S kapelico pod Vršičem ni seveda nič narobe. Lepo je, da je peščica zanesenjakov z njo že pred dvema desetletjema obudila slovensko-ruska srečanja, ki so z leti prerasla v močan kulturni, idejni in politični tok in odnosom med Ljubljano in Moskvo tako dodala novo vrednost. Problem je, da se je pri kapelici z leti namesto pietete začela dogajati predvsem politika. Pred časom je, denimo, kar nekaj let zapored tam z ruske strani govorila samo Ljubov Sliska iz Saratova na Volgi. Gostja iz Rusije je bila takrat resda podpredsednica dume, toda to nikakor ne bi smel biti razlog, da zaradi nje in drugih manj pomembnih politikov tja rine ves slovenski državni vrh.

Z ruske strani so pod Vršič vselej prihajali napačni ljudje. Predstavniki Ruske pravoslavne cerkve na primer, ki je že od nekdaj zlizana z državo in je že v sovjetskih časih kolaborirala s KGB. Mene je kar zmrazilo, ko sem opazoval, kako so najvišji cerkveni dostojanstveniki blagoslavljali ruske vojake, ki so odhajali ubijat v Čečenijo, nedolgo tega pa tudi rakete, ki so pobijale civiliste po Siriji. Zakaj organizatorji slovesnosti pod Vršič nikoli ne povabijo večnega disidenta Sergeja Kovaljova, velikega kritika režima Garija Kasparova ali pa opozicijskega voditelja Mihaila Kasjanova? Ti bi imeli slovenski politiki veliko povedati o pravem stanju stvari v današnji Rusiji.

Prav perverzno je, da so predstavniki ruske nomenklature pripravljeni počastiti spomin na mrtve rojake pod Vršičem, ne priznavajo pa plazu stalinističnih čistk, ki je odnesel na milijone življenj. Za Kremelj ta grobišča v glavnem ne obstajajo in nanje ne hodi nihče od politikov. Vladimir Putin še nikoli ni bil na grobovih pobitih Čečencev in ne na pokopališčih, kjer počivajo Andrej Saharov, Ana Politkovska, Boris Nemcov ... Ko se bo poklonil njihovemu spominu, morda lahko pride tudi pod Vršič.

Verjamem, da je imel Borut Pahor s povabilom v Moskvo najboljše namene. Dialog vsekakor da. Toda problem je Vladimir Putin, ki samopašno izjavlja, da se kot eden redkih še živečih demokratov po smrti Gandhija pravzaprav nima več s kom pogovarjati. Uradna Ljubljana ne bo spremenila Putinove politike. Njegove uničujoče represije navznoter in agresije navzven. Z Moskvo se je mogoče učinkovito pogovarjati samo še na ravni Evropske unije, ki jo Putin prav zaradi njene neenotne zunanje politike še dodatno deli in razbija. Žal tudi s premalo pretehtanimi slovenskimi zunanjepolitičnimi potezami.