Nezamenljiv

Predsednik vlade Miro Cerar je danes potegnil ključno politično potezo v dosedanjem mandatu. Jasno je povedal, da se ministru za finance Dušanu Mramorju ne bo odrekel. Mramor je, ko je privolil, da bo vstopil v vladno ekipo, pomenil veliko pridobitev. To je v času ministrovanja tudi dokazal, saj je postal eden ključnih stebrov vlade, ki se je v prvem obdobju precej lovila. Zdaj pa, ko bi morala pritisniti na plin, bi se moral Cerar odpovedati možu, ki mu neskončno zaupa. Problem je, ker Mramorju verjetno javnost ne zaupa več veliko, da ne govorimo o interesnih skupinah in številnih sindikatih, s katerimi bo moral minister za finance še naprej sodelovati. Bo to mogoče?

Odločitvi, da se Cerar ni odrekel Mramorju, so skoraj gotovo botrovali strahovi, da bi to lahko pomenilo začetek predčasnega konca njegove vlade. Pri Cerarju smo zato lahko opazili, da se je v obdobju, odkar je prevzel funkcijo premiera, precej spremenil. Postal je bolj odločen, jasen in neuklonljiv. Za odtenek tudi bolj aroganten. V takšni drži bo seveda lahko zdržal, dokler bo imel v parlamentu dovolj trdno podporo. Prvi odzivi iz koalicije gredo Cerarju na roko. Zelo jasno ga je podprl ključni koalicijski partner iz Desusa Karl Erjavec, medtem ko bolj mlačen odziv iz SD priča o tem, da so vezi z najmanjšim členom koalicije načete.

Ker Cerar ni sprejel odstopa ministra Mramorja, bo moral javnost prepričati, da z merili, ki jih s tem uvaja, ni nič narobe. Da je za napake, ki so po zakonu pa tudi moralno in etično sporne, dovolj, če se opravičimo, jih popravimo, a z javnih funkcij ne odstopimo. Da ni nujno, da letijo glave. Pri tem je nekoliko nerodno le to, da se je Cerar na volitvah predstavljal drugače, kar spet dokazuje, da je v politiki mogoče marsikatero merilo nategniti. A tudi odločitev, kakršno je sprejel, ni zagotovilo, da bo vlada končala mandat.