Neznanke za prihodnost

To je bil zelo neprijeten poraz ob nepravem času. Oboji so sicer zelo dobro začeli, bili razpoloženi v napadu in nič ni kazalo na živčno tekmo, a po premoru se je začel »rudarski« dvoboj. Na obeh straneh je bilo ogromno napak, nobena stran ni mogla uiti. Po takšnem mučenju so Latvijci prvi prišli do minimalne prednosti, na kateri so nato gradili, mi pa smo postajali vse bolj živčni, igra v napadu je razpadla. Svojih prednosti nismo mogli uveljaviti, kot bi si želeli, oni so jih in to je prevesilo tehtnico na njihovo stran.

Res škoda!

A že dan pred dvobojem sem dejal, da igrajo Latvijci podobno kot mi in pri tem nam jih ni uspelo omejiti, čeprav so razlike med obojimi majhne in izid dvoboja ni presenečenje. Razliko so naredili trije, štirje napadi. V košarki je sicer običajno, da imaš največ težav s tekmeci podobnega sloga igre. V napadu ti je težje, v obrambi pa običajno vendarle nekoliko lažje, ker veš, kaj pričakovati. A to je teorija, vse to moraš izvesti v praksi. Morda pozabljamo, da je Latvija vedno bila neugoden tekmec, le sreče doslej ni imela na velikih tekmovanjih. A tudi ko je izpadala, je vedno mučila vse, s katerimi je igrala. Trenerji se njene vrednosti in moči dobro zavedamo. Poleg tega 6, 7 njenih glavnih košarkarjev že celo večnost igra skupaj, po tej plati imajo prednost pred našo zasedbo, v kateri je bilo zadnja leta precej menjav. So pa bili dolgo v senci Litve in zato nekoliko podcenjeni.

Slovenija se je torej poslovila od evropskega prvenstva. (Ne)pričakovano? Realno gledano, ne moremo biti razočarani, če upoštevamo, kakšne tekmece je imela doslej, kdo vse se letos ni odzval vabilu v reprezentanco in kakšne sezone imajo za seboj igralci v klubih. Iz tega zornega kota je celo presenetila, prvi del je odigrala nad pričakovanji. Drugo pa je želja po četrtfinalu in nastopu v olimpijskih kvalifikacijah. Ko si enkrat tako daleč, da imaš možnost priti med osmerico, se z izpadom seveda težko soočiš in s tega vidika je razočarala.

Predolimpijski in olimpijski turnir sta torej ostala le del sanj, se pa zato zdaj Slovenija po dolgem času spet podaja v kvalifikacije za naslednje prvenstvo stare celine 2017 in vprašanje je, kakšen bo sploh odziv igralcev prihodnje poletje, ko bodo te predvidoma spet na sporedu. Spomnimo se, koliko časa je po izpadu potrebovala Italija, da se je spet vidneje pojavila na največjih tekmovanjih.

Krasno je bilo, da smo imeli doslej stalnost nastopanja na velikih tekmovanjih. A to se lahko v prihodnje tudi spremeni, saj je od EP odvisen tudi nastop na svetovnem prvenstvu. In če se ne prebiješ na EP, ki bo po letu 2017 le še vsaka štiri leta – s čimer se FIBA priklanja željam košarkarjev in klubov po večjem poletnem počitku –, lahko hitro izgubiš en cel rod igralcev. Prihajajo torej nevarni časi, v katerih bo potrebna velika spretnost. Prav zato mi je zelo žal, da tokrat reprezentanci ni uspelo, saj bi bilo v luči prihodnjih dogodkov vse videti precej drugače …