Ni več šale

Uradna statistika o cenah stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju letos kaže, da je vrag odnesel šalo. Primerjava z istim trimesečjem lani in povprečjem leta 2015, ko so se cene spet začele vzpenjati, že kaže dvomestne rasti. Trg razgrevajo zlasti ponudniki novih stanovanj v Ljubljani, ki svoje tržno blago kujejo v zvezde. In ga temu primerno tudi vrednotijo. Menda zato, ker prodajajo nadstandard.

Vsekakor jim zidanje cen omogočajo kupci, ki se postavijo v vrsto takoj, ko sveži zidovi pokukajo iz gradbene jame. V kriznih letih so brzdali svoje apetite, zdaj pa so polni denarja (ali podprti z ugodnimi bančnimi krediti). In ker jih večina na trgu novogradenj ostane praznih rok, so se sprijaznili tudi z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami, iščejo stanovanja in hiše. Tako statistika pri novih stanovanjih kaže več kot 14-odstotno, pri rabljenih v Ljubljani pa 17,7-odstotno rast glede na povprečje leta 2015.

Novih stanovanj je bilo res prodanih le za vzorec, kljub vsemu pa razgaljajo vzorec razmišljanja, ki ni v prid stabilnosti na nepremičninskem trgu. Čeprav morda drži, da investitorji vlagajo samo v kakovostne in tehnološko napredne nepremičnine (in ne prodajajo mačka v žaklju), nas potem lahko skrbi še usklajenost bodoče ponudbe s povpraševanjem. Ciljna skupina premožnih kupcev zagotovo ni neznatna, a kdo bo uslišal povprečnega smrtnika, ki išče stanovanje – tudi zato, ker je najemni trg povsem nerazvit.

Ali drugače, kdaj bo napočil čas za večje kvarte? Številni že dolgo napovedovani množični projekti so na ledu bodisi zaradi neurejenih prostorskih razmer, dokumentacije, lastništva bodisi zaradi prenizkih donosov. In kar ni nepomembno: investitorji bodo zelo pazili, da na trg ne bodo spustili preveč stanovanj (različnih projektov) naenkrat, ker bi si tako zbijali cene.

Posledice taktiziranja pri novogradnjah čuti trg rabljenih stanovanj, kjer po besedah nepremičninskih posrednikov vlada panika. Prodajalci želijo iztržiti, kar se iztržiti da, do onemoglosti navijajo cene. Običajno se jim ne izide, kljub temu pa povečujejo zmedo na trgu in ovirajo kupoprodajne postopke. Še večja je nervoza kupcev. Marsikomu je žal, da se za nakup ni odločil pred pol leta, letom, zdaj pa brezglavo hiti, da mu ne bi bilo prihodnje poletje še bolj žal, opisuje razmere posrednica Vesna Levstek in pravi, da v svoji 20-letni karieri ne pomni toliko težav pri izvedbi posla, tik pred zdajci odpovedanih ali celo po sklenitvi razdrtih pogodb. Zato kupcem svetuje previdnost in premišljenost pri odločitvah za nakup.

Cene nepremičnin se bodo po mnenju stroke še naprej poviševale. Čeprav je Ljubljana v marsičem posebna in od zunaj z zavistjo kažejo nanjo (češ, v Ljubljani se gradi, se dela, se dogaja, pri nas pa ne), so trendi na nepremičninskem trgu v Sloveniji podobni, le da so na različnih ravneh in različne moči. Zato tudi (samo)spraševanje o potencialni nevarnosti napihovanja nepremičninskega balona ni odveč. Centralna banka pomirja, da nikakor še nismo tam, da bo trg umirila ponudba novih stanovanj, zagotovil pa seveda ni.