Ni vse kompromis

Namera Družinske pobude – društva za družini naklonjeno družbo, da parlamentarnim strankam in pobudnikom referenduma o družinskem zakoniku ponudi v razmislek kompromisni predlog kot možnost, da se referendumu izognemo, je všečna. Da je ena civilnodružbena organizacija vložila napor in si prizadeva, da država prihrani približno štiri milijone evrov in da se pri zakonu, ki ga mnogi štejejo med temeljne, močno razdvojena stališča v družbi zbližajo, je načeloma hvalevredno. Priložnost za poenotenje so videli tudi v tem, da je sestava današnjega državnega zbora drugačna od tiste, ki je zakonik sprejela.

Formi ni kaj očitati, je pa za marsikoga sporna vsebina. In ta se zdi kompromisna samo tistim, ki nasprotujejo sprejetemu družinskemu zakoniku, njenim podpornikom pa nikakor. Res je, da predlagatelji ne oporekajo niti definiciji družine niti ureditvi posvojitev otrok po partnerju v istospolnih skupnostih, kar sta bila doslej med največjimi kamni spotike – še več, celo eksplicitno se strinjajo, da morajo vsem otrokom pripadati enake pravice, ne glede na to, komu se rodijo in s kom živijo. Bi pa spremenili določila, ki obravnavajo istospolne skupnosti.

Sedanji zakonik je formuliran tako, da daje formaliziranim partnerskim zvezam dveh moških ali dveh žensk enake pravice kot zvezi moškega in ženske, razen te, da se skupaj postavijo v vrsto za posvojitev otroka. Družinska pobuda pa bi prizmo obrnila – za to, da bi istospolni partnerji imeli določeno pravico, bi bilo treba spremeniti vsak konkreten področni zakon – o zdravstvenem zavarovanju, o dedovanju, pokojninski zakon... skupaj več kot trideset zakonov. Tako bi si ti pari morali šele izboriti, da bi imeli to, kar jim priznava zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS), ki ga je leta 2005 sprejela vlada SDS, NSi in SLS. ZRIPS bo z uveljavitvijo družinskega zakonika namreč ugasnil.

Iz zakonika bi črtali institut zunajpartnerske skupnosti, v kateri – po analogiji zunajzakonske skupnosti moškega in ženske – živita dva moška ali dve ženski, ki svojega razmerja nista formalizirali. Če neporočena moški in ženska živita skupaj, na primer deset let, in eden od njiju umre, drugi deduje po umrlem; paru dveh moških ali dveh žensk se tega ne priznava. Da takšna ureditev ni skladna z ustavo, je pred slabim letom ugotavljalo koprsko okrožno sodišče.

Predsednik Družinske pobude Tomaž Merše kljub temu zagotavlja, da so politiki in mediji njihovo besedilo napačno interpretirali kot predlog za zniževanje že veljavnih pravic homoseksualnih skupnosti. Poudarja, da njihov kompromis ni ponujen v smislu »vzemi ali pusti«, temveč kot podlaga za začetek pogovora. A prav veliko možnosti, da bi si zagovorniki zakonika premislili, ni. Kot tudi ni verjetno, da predlagatelji referenduma ne bi vložili podpisov. Referendum kot uvertura v nov vladni mandat kljub vsemu ni najboljša popotnica.