Ni vsega kriv tuji lastnik

V slovenskem bančnem sistemu je bilo največ zaposlenih leta 2008, tedaj je v bankah delalo več kot dvanajst tisoč ljudi. Zdaj ima v tem sektorju službo dobra petina manj ljudi, a padanje števila zaposlenih se ne bo ustavilo. To je dejstvo. Samo lani se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 415 bančnih uslužbencev, največ, 518, jih je na zavod prišlo pred tremi leti. In kaj je vzrok za omenjene spremembe?

Predvsem digitalizacija, ki dejansko spreminja vsa področja bančnega poslovanja in bo v banke prinesla več sprememb, kot menjave njihovih lastnikov. Svoje pa bo k racionalizaciji števila zaposlenih prinesla tudi konsolidacija bančnega sistema.

Digitalizacija odločno spreminja vsa področja bančnega poslovanja. Banke stopajo s stranko v stik na različne načine, a vse manj v poslovalnicah, saj komitenti obiščemo banko fizično vse redkeje in vse bolj pogosto, na področju plačil pa večinoma, prek spletne ali mobilne banke. Pred dvajsetimi leti se je morda zdelo to še skoraj znanstvena fantastika, danes pa je že realno dejstvo.

Ob vsem povedanem zato napoved zmanjševanja zaposlenih v Novi KMB v njenih zalednih službah na severnem Primorskem - reze je kot smo pisali, pred nekaj dnevi odločno napovedalo vodstvo banke ter razburilo tako lokalne, kot tudi nekaj politikov primorskih korenin na državni ravni - ne more biti presenečenje. Odpuščanje in mehke metode slovesa od bančnih delavcev namreč niso le posledica prodaje banke in prihoda tujih, neusmiljenih lastnikov. Optimizacija je mantra vseh, podvajanja vsebine dela, prevelika razdrobljenost, centralizacija zalednih procesov, pa so razlogi, zaradi katerih bi odpuščal vsak lastnik, ne glede na svojo nacionalnost.

Številne občine pri nas so že brez bančnih poslovalnic, nekatere bodo brez njih še ostale, banke pa klestijo svoje stroške celo z ukinjanjem bankomatov. Za tiste, za katere izračunajo, da niso rentabilni, običajno sledi odločitev o umiku. Tako je brez bankomata pred štirimi leti na primer ostala tudi najmanjša slovenska občina Osilnica, lani pa ga je v kraj ob spremstvu politike v osebi samega predsednika državnega zbora in drugega moža stranke SMC, ob valu kritik predvsem na socialnih omrežjih, vrnila Gorenjska banka. 

Mreža bankomatov je bila pri nas najgostejša leta 2013, ko jih je bilo dva tisoč, lani jih je bilo že skoraj desetino manj. Število transakcij, opravljenih na bankomatih, za zdaj stagnira, a ker se trendi vse bolj premikajo v smer negotovinskega poslovanja in je gotovina vse manj popularna, bodo v prihodnje rezi v stroške zagotovo prinesli tudi nadaljnje krčenje mreže bankomatov. Mobilne naprave, od sedmih milijard Zemljanov ima namreč mobilni telefon kar šest milijard ljudi, precej manj, le 4,5 milijarde pa jih ima dostop do ustreznih sanitarij, bodo pri poslovanju z banko le še pridobivale prednost v primerjavi s klasičnimi poslovalnicami. Edino vprašanje je le, kako hitro se bodo banke prilagodile novim trendom.