Nihče kot Mačkovšek

Je zvezda rojena? Ne, rodila se je že pred časom, včeraj pa je prvič zasijala v reprezentančnem dresu.

Objavljeno
16. januar 2013 09.00
Posodobljeno
16. januar 2013 11.00
HANDBALL-WC2013-MEN-SLO-POL
Tomaž Tomšič
Tomaž Tomšič
Daleč smo še od tega, da bi lahko Slovenci sanjali o kolajni na tem prvenstvu, a po zmagi nad Poljaki lahko razmišljamo o prvem mestu v skupini. In tudi o tem, kako daleč lahko sežemo z »odkritjem« te tekme, Borutom Mačkovškom.

Je zvezda rojena? Ne, rodila se je že pred časom, včeraj pa je prvič zasijala v reprezentančnem dresu. Borut se je vendarle otresel psihološke prtljage, zaradi katere nemalokrat ni bil dovolj drzen. To pot je dokazal, da je eden naših prvih, če ne kar prvi v naši izbrani vrsti, ki lahko strelja zunaj devetmetrskega prostora in zabija gole tudi z 11 metrov. Vsa čast Alešu Pajoviču in drugim, a ne na levi ne na desni strani našega napada še ni bilo takšnega strelca. Mačkovšek pa ima tudi druge kakovosti, če jih bo izkoristil in potrjeval iz tekme v tekmo, se Slovenija nima česa bati za naslednjih 10 let. Bržkone je dovolj inteligenten, da ne bo le zasijal in se razblinil kot supernova.

Zanimivo je, da je v ekipo prišel kot rezerva, da je ujel zadnji vlak ob poškodbi Davida Špilerja, podobno kot drugi junak sinočnje tekme Primož Prošt. Glavno je, da imata popolno podporo pri soigralcih in selektorju Borisu Deniču, ki je tokrat s pomočjo Uroša Zormana zelo dobro proučil Poljake. V prvem polčasu je bil vtis sicer drugačen, a predvsem zato, ker je bila obramba 3-2-1 premalo agresivna, igra v napadu pa neodločna. Ne vem, kaj se je zgodilo v slačilnici, a po odmoru se je vrnila zrela ekipa, ki ve, kaj hoče. Vsak je opravil svojo nalogo, agresivnost v obrambi 6-0 – nenehen pritisk na igralca z žogo je botroval številnim napakam Poljakov – ter zrela igra v napadu sta zagotovili pomembno zmago.

Slovenija se zdaj zdi močnejša, kot je bila pred letom dni na EP v Srbiji. Zaradi Mačkovška in zaradi izjemnih agresivnosti in homogenosti. Na igrišču se vidi, da je to zasedba, v kateri se ve,kdo pije in kdo plača. A to bo potrebno potrjevati na vsaki preizkušnji. Zavedati se je treba, da 1. mesto v skupini še ni zagotovljeno, ob tem pa me ne skrbi zadnja tekma s Srbijo, temveč naslednja z Belorusijo. Brata Rutenka bosta izjemno motivirana in edini pravi odgovor je, da gredo tudi Slovenci v ta dvoboj na glavo.