Nikoli končana zgodba

Ducat let je že minilo prejšnji mesec, odkar se je poslovil nesrečni kolesar Marco Pantani, zadnji izmed vélikih Italijanov na biciklu, ki je med velikimi dirkami prikoval vso Italijo pred televizijske sprejemnike in pomenil skoraj toliko, kolikor ta čas Slovencem pomenijo skakalci. V istem letu je zmagal na francoskem Touru in italijanskem Giru, za njim tega ni ponovil še nihče. V klanec so ga vsi gledali od zadaj.

Kolesarska javnost, ki v Italiji ni zanemarljiva, ga ni pozabila. V domačem kraju Cesenaticu ob jadranski obali so mu postavili spomenik, še enega pa v Dolomitih, kjer je nekoč zmagoval na klancih. Najbolj zvesti navijači, ki jih je še vedno veliko, nikoli niso sprejeli obtožbe, da je bil njihov idol pod vplivom dopinga, ko so ga izključili iz dirke po Italiji. Njegova mati Tonina še naprej srdito bije boj za sinovo dobro ime, ne preda se. Kar je trdila od začetka, zdaj po kapljicah prihaja na dan z dokazi.

Njenemu Marcu, ki mu je ves svet rekel Pirat, je zavdala mafija, neapeljska camorra, je Tonina zagotavljala že pred desetletjem. Ker je kolesarski svet zavit v tisoč tančic in v njem igra preveč interesov, bo treba poiskati res zagnanega in spretnega tožilca, da bo proces morda nekoč pripeljal do konca. Dvanajst let po smrti in po več kot šestnajstih letih od škandala v Madonni di Campiglio, ki je pomenil konec blesteče kariere, pa fascikle z njegovo zgodbo vendarle spet odpirajo.

Camorra, neapeljska mafija, hujša od sicilske cose nostre, je leta 1999 zamenjala epruveto s krvjo Marca Pantanija, da bi lahko na stavah ob koncu dirke po Italiji zaslužila neslutene vsote. Odkritje je prišlo na dan pretekli teden, ko so objavili zapiske in posnetke prisluškovanj v zaporu. Eden od zapornikov, znan iz sveta prepovedanih športnih stav, je zaupal sojetniku, da so se za zamenjavo odločili samo en dan pred zadnjo etapo, ko so že vsi stavili na Pantanijevo zmago, saj je bila njegova prednost nedosegljiva.

Pantanija so izključili iz dirke. Pozneje se je sicer še vrnil in tudi še zmagoval, nikoli več pa ni bil stari Pirat z gusarsko rutico na glavi. Leta 2001 je na Giru odstopil pred 19. etapo, leto pozneje njegove ekipe niso povabili na Tour de France. Še dvakrat je poskusil, pa ga Francozi niso več sprejeli.

Dva dni po objavi posnetkov prisluhov je trditev doslej neimenovanega jetnika potrdil Augusto La Torre, boter mafijske družine Mondragone. Zagotavlja, da zločina ni zagrešila njegova združba, pač pa mafijska družina Secondigliano. Naposled je takim obtožbam o mafijski zaroti pritrdil še šofer Wim Jeremiasse, ki je v Madonni di Campiglio vozil inšpektorja komisije za boj proti dopingu.

Marcu Pantaniju odkritja ne bodo več pomagala. Umrl je zagrenjen, v globoki depresiji, našli so ga v sobi D5 počitniške rezidence Le Rose v Riminiju. Že prej se je po umiku iz kolesarskega cirkusa zdravil zaradi odvisnosti. Po smrti so odkrili, da je preminil zaradi pljučnega in možganskega edema, kriv je bil kokain. Mati Tonina zagotavlja, da se njen Marco zagotovo ni sam ubil z mamili. Dokazala bo, pravi, da se je v Riminiju ponovilo, kar se je začelo v Madonni di Campiglio.