Evropski bančni nadzorniki so rezultate obremenitvenih testov 91 bank predstavili ob skrbno premišljenem času: v petek zvečer, po zaprtju borz in pred dvodnevnim zatišjem ob koncu tedna. Za našo sistemsko pomembno banko, NLB, je test pričakovano pokazal, da pod obremenitvijo bolj s težavo izpolnjuje merilo kapitalske ustreznosti, ima le tanko varnostno blazino in pri tem zaostaja za konkurenco. Tak rezultat je opozorilo lastnikom banke, predvsem vladi, vladajoči politiki in še posebno ministru Križaniču, ki je verjetno unikaten z oceno, da je
»rezultat testa za NLB pozitiven in predvsem pomirjujoč« in da
»rezultati testa ne spreminjajo dosedanje ugodne slike finančne stabilnosti v Sloveniji«. V času, ko drugi slovenski bankirji trepetajo pred možnim poslabšanjem bonitetne ocene države in že hitijo z izjavami, kako so kapitalsko krepki (predvsem pa krepkejši od NLB), se zdi, kot da ministrov optimizem prihaja z nekega drugega planeta.
In kdo vse so tisti, ki doslej niso poskrbeli za kapitalsko krepitev NLB? Med petimi največjimi lastniki, s skupaj 80-odstotnim lastništvom, ni nikogar s finančnimi presežki: tu so slovenska država s približno dvemilijardnim javnofinančnim primanjkljajem, belgijska KBC, ki je v sanaciji in pod budnim nadzorom evropske komisije, odpisana Poteza Naložbe, ki je šla pred kratkim v stečaj, ob tem pa še paradržavna in kmalu preoblikovana Kad in Sod, vsak s svojimi obveznostmi. Ključno vlogo ima pri tem seveda država: z javno objavo rezultatov bi moralo biti zdaj konec izmikanja pri dokapitalizaciji banke. V tej zvezi je še posebno zanimiva četrtkova izjava premiera Pahorja, da ga slab rezultat testa za NLB ne preseneča. Skratka, naš vladni vrh se zaveda, da je njegov bančni dragulj na zelo šibkih temeljih - pa kljub temu ne ukrepa.
In potem, ko se lastniki, negibni, sprti in politično navzkriž, ne morejo dogovoriti o ničemer, sta jih ta teden presenetila uprava in nadzorni svet banke z napovedjo 400-milijonske dokapitalizacije. Kako in kdo bo podprl NLB, ne ve nihče. Logična rešitev bi bila prodaja vsaj dela banke lastniku, ki bo prinesel svež kapital, državljanom pa prihranil novo porcijo javnega dolga - a ve se, odločitev o usodi NLB bo zagotovo politična.
Iz tiskane izdaje Dela