Nočne more tega sveta

Kot enega najbolj vznemirljivih spominov iz svojega otroštva je ruski predsednik Vladimir Putin opisal soočenje z veliko podgano, ki jo je podil po hodniku, dokler je ni spravil v kot. »Nikamor več ni mogla, nenadoma pa se je obrnila in skočila vame,« je na začetku predsedniške kariere pripovedoval svojim življenjepiscem. »Presenečen sem bil in prestrašen, zdaj je podgana podila mene.«

V vse bolj nevarni ukrajinski krizi so mnenja o tem, kdo preganja koga, popolnoma nasprotna, pa tudi o tem, kdo je koga spravil v kot. Rusija Zahod in še posebej ZDA obtožuje vmešavanja v dogajanje v svoji soseščini in drugje. Ruske manjšine v sosednjih državah naj bi si same želele stran zaradi zatiranja in krivice, da so morale po razpadu Sovjetske zveze ostati zunaj nacionalne matice. Tako imenovani Zahod, nasprotno, v ozadju ofenziv proruskih separatistov vidi Kremelj, lanska aneksija Krima pa je za večino še vedno nesprejemljiv odvzem ozemlja sosednje države.

Stave so neznanske. »Z nikomer ne načrtujemo vojne, z vsemi načrtujemo sodelovanje,« je v Sočiju pravkar dejal predsednik Putin, tisto, kar je za večino sveta širjenje svobode po hladnovojnem izkrivljanju zgodovine, pa je za ruskega voditelja še naprej »psevdookupacija«. »Mogoče je to komu všeč, toda mi se s tem ne bomo sprijaznili.«

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande bi rada v sredo v Minsku še enkrat poskusila s pogajanji. Poveljnik ameriške vojske v Evropi generalpodpolkovnik Frederick »Ben« Hodges pa je po pisanju časopisa Wall Street Journal prepričan, da Rusi zdaj mobilizirajo za vojno, za katero predvidevajo, da se bo zgodila v petih, šestih letih. Kdo se moti, kdo ima prav? Iz teh vprašanj so narejene današnje nočne more.