Tiskane izdaje
Vlada je zdaj končno kadrovsko popolnila eno od ključnih gospodarskih inštitucij države z imenovanjem gospodarskega pravnika Mihe Juharta in ekonomista Mitje Križaja za neizvršna direktorja in člana upravnega odbora DUTB. »Slaba« banka je sicer v svoji kratki, a burni triinpolletni zgodovini bolj kot z uresničevanjem svojega poslanstva – prestrukturiranjem podjetij, prodajo terjatev, zmanjševanjem večmilijardne javnofinančne luknje po sanaciji bank itd. – javno »zaslovela« s kontroverznimi zunanjimi svetovalnimi pogodbami, visokimi plačami, hitrimi kadrovskimi menjavami in na koncu še s prisluškovalno afero, ki je na koncu zatresla vlado in politično odnesla predsednika upravnega odbora Marka Simonetija.
DUTB zdaj dobiva nova nadzornika, ki jo bosta nadzorovala skoraj do izteka njenega »roka trajanja« konec leta 2022, skupaj s kolegi pa bosta morala predvsem poskrbeti za čim bolj učinkovito prodajo premoženja slabe banke novim, boljšim lastnikom.
Medtem ko je po zaslugi domače konjunkture stekla prodaja stanovanj in drugih nepremičnin v lasti DUTB, pa prestrukturiranje in prodaja podjetij, ki so se zaradi finančnih in upravljavskih zablod prejšnjih lastnikov in drugih vzrokov znašla v njenem portfelju, enostavno poteka prepočasi in premalo učinkovito. To dokazujeta tudi primera ACH in Petanovega DZS (njegove prodajne vrednosti v DUTB še kar ne želijo razkriti) in pravno še vedno nedokončana prodaja Cimosa, slovenskega »General Motorsa«, ali pa zgodbe manjših, perspektivnih podjetij v slogu Litostroja Jeklo, ki zaradi pasivnosti DUTB še vedno ostajajo na odlagališču »slabih« podjetij, čeprav kupci in strateški partnerji zanje so.
Neposrečena pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB je še utrdila stereotip, da so naše banke jame brez dna, saj je morala država zavoljo nje »slabo« banko konec decembra dokapitalizirati še z dodatnimi 50 milijoni – po tem, ko ji je prejšnji mesec že izdala tudi poroštvo za refinanciranje obveznosti v višini več kot pol milijarde evrov. Vsako tako novo prelivanje novega javnega denarja v DUTB je skrajno nespodbudno za inštitucijo, ki smo jo ustanovili, da davkoplačevalcem povrne milijardne zneske, vložene v sanacijo bank.
Poznavalci opozarjajo, da slabi banki še primanjkuje strokovnjakov zdravljenje in poslovne preobrate v podjetjih, po drugi strani pa so kadrovske turbulence, menjave vodstev, pripojitev omenjenih bank in tudi politična kuhinja iz ozadja vplivali na to, da se je DUTB precej ukvarjala sama s sabo in ne toliko z nalogami, zaradi katerih je bila leta 2013, ob grožnji prihoda zloglasne trojke, sploh ustanovljena.
Upravni odbor DUTB, ki v prenovljeni sestavi očitno uživa popolno zaupanje premierja Cerarja in vlade, čaka zahtevna naloga, da s konkretnimi dejanji povrne izgubljeno zaupanje v našo »slabo« banko. Pričakovanje javnosti, da bo DUTB poslej bolj poslovno učinkovita, pravno "čista" in v ravnanju visoko etična, je, tudi ob zadnjih kadrovskih okrepitvah, pač visoko.
