Nova Avstro-Ogrska

Danes dopoldne je bila na sedmem mestu najbolj branih novic spletne strani BBC vest iz Slovenije. Ni ovekovečila še ene zmage slovenskega orla Petra Prevca. Tudi ni napovedala jutrišnjih celodnevnih ceremonij v slovenskem glavnem mestu, ki sporočajo, da je Ljubljana letos pripoznana kot najbolj zelena prestolnica Evrope. To bodo do prihodnjega leta – ali vsaj do takrat, ko ljubljanska drevesa odvržejo zelene liste – lahko preverjali prišleki od blizu in daleč. Razen tistih, o katerih je v brezosebni množini govorila vest na BBC.

Naslov udarne novice »Migrantska kriza: Slovenija zapira balkansko pot« razblinja dvome o tem, ali je naš premier Miro Cerar res na čelu najodločnejših branilcev schengenske meje. Tistega dela, ki zdaj v že skoraj sklenjeni liniji občrtuje meje nekdanje Avstro-Ogrske. »Slovenski premier Miro Cerar je v torek povedal, da je balkanska pot zaprta.« Za vse »neregularne migrante.«

V vsakdanjem življenju to pomeni, da odslej lahko nekaj deset beguncev na mesec potrka na slovenska vrata samo, če imajo urejene dokumente. In vizume. V poplavi posnetkov, ki kažejo ljudi – družine z majhnimi otroki, ženske, mlade moške, ker starejši nimajo ne denarja ne moči, da bi šli na konec sveta – iz zbombardiranih sirskih mest, kjer nikjer ni videti napisov nad vrati uradov »Izdajamo potne liste in vizume za Slovenijo«, to zveni kot postapokaliptični cinizem.

Vsaka slaba stvar ima tudi dobro plat: Cerar je po dolgem cincanju, ko večini državljanov ni bilo jasno, kakšno je njegovo državniško in človeško stališče do tragedije ljudi – ki so, to je treba vedeti, pojasnjevati in razglašati, predvsem žrtve spopada zahodnih sil, v katerega so z bogatimi donacijami v denarju in orožju zvlekle lokalne akterje – to končno sporočil. Nižjim in višjim od sebe je povedal: za vsako ceno bomo stoodstotno branili schengensko mejo.

Včasih se pridni delavci izkažejo tudi z umazanim delom, kot se še živo spominjamo iz še ne preživete zgodovine slovenskih »gastarbajterjev«. V teh razmerah umazano delo opravlja slovenska politika. Statistični podatki Eurostata kažejo, da se je od leta 2011 do 1. januarja letos »velika evropska družina« povečala s 504 na 508 milijonov prebivalcev. Torej za cele štiri milijone. V večini držav članic stare dame EU se število podanikov iz leta v leto znižuje; naravni proces staranja vseh organizmov, tudi če so umetni, kot so države. In še posebno imperiji. Samo v Franciji in Italiji, v prvi predvsem na račun njene ne ravno častne in humane kolonialne zgodovine, v drugi pa tudi zaradi begunske krize na Bližnjem vzhodu, se je število prebivalcev povečalo za okoli milijon ali nekaj več. Kdo je torej ogrožen zaradi nekaj deset- ali nekaj sto tisoč prišlekov? Tudi nekaj milijonov ljudi bi pol milijarde velika Evropa prenesla.

Za Evropo, ki je zrasla na antičnih vrednotah, na katere so cepljene krščanske in pozneje univerzalne vrednote OZN – resnično, lepo, dobro; vera, upanje, ljubezen: življenje in človekove pravice – je zanikanje mednarodnega humanitarnega prava, ki ga je pravkar ustoličil slovenski premier Miro Cerar, nevaren zdrs v civilizacijsko džunglo primitivnega boja za pridobljeno, ne za solidarnost, strpnost in sprejemanje, kar je tudi temelj krščanskih vrednot, v imenu katerih očitno zmagujejo nestrpneži.