Tiskane izdaje
Sredi oktobra se bo končala javna razprava o predlogu spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi prinesla nekaj bistvenih novosti – med njimi da dedičem prejemnikov varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ne bi bilo več treba iz zapuščine vračati, kar jim je država dala, če njihova premičnina ni vredna več kot 120.000 evrov. Predlog je javnosti predstavila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ni pa še niti koalicijsko usklajen. Tako se utegne zgoditi, da bo doživel še kakšno spremembo na poti.
Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, kaj je spodbudilo nastanek take zakonske spremembe? Ko se je uveljavila nova socialna zakonodaja leta 2012, s katero se je varstveni dodatek iz pokojninske preselil v socialno blagajno, saj ne temelji na vplačanih prispevkih, so pristojni zagovarjali logiko, po kateri »si mora posameznik preživetje najprej zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, in šele potem lahko zaprosi za pomoč države«.
Vlada je ves čas vztrajala, da se zagotavlja sredstva za preživetje tistemu, ki jih res potrebuje, in citirala odločbe ustavnega sodišča, da v imenu socialne države ne sme neupravičeno siromašiti skladov za zagotavljanje pomoči naslednjim, ki jo potrebujejo – ali, kot so navajali, omejitev dedovanja temelji primarno na zahtevi, naj se premoženje, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa da ga dobijo dediči.
Miselnost piscev zakonov je očitno zelo drugačna od tiste, ki se je pokazala v praksi – na ministrstvu ocenjujejo, da se je več kot 10.000 ljudi, ki imajo manj kot 470 evrov prihodkov in izpolnjujejo tudi druge kriterije, po katerih so upravičeni do varstvenega dodatka, temu odpovedalo, in to le zato, da bodo njihovi potomci imetje dedovali nedotaknjeno. Raje sami tolčejo revščino, kot da bi njihovi sinovi in hčere morali državi kaj vračati iz zapuščine ali pa da bi posegli v svoje prihranke za pogreb.
Predlog ministrstva, ki je bil javnosti predstavljen na sedežu SD, se odmika od prvotne maksime in je seveda tudi bolj všečen za širok krog ljudi. Je bolj socialen in bolj v duhu razumevanja slovenskega človeka. A podobna predloga sta bila v zadnjih dveh letih v parlamentarnih obravnavah že dvakrat – pod oba se je podpisal poslanec SDS Marijan Pojbič. Kaj tako bistvenega se je spremenilo od aprila letos, ko je vložil zadnjega, da ga je večina takrat zavrnila, pol leta pozneje pa je ministrstvo predstavilo svojega? Tudi v ZL so pred kratkim že pozivali, naj se vračanje kakršnihkoli socialnih transferjev ukine.
Dobrodošli pa bi bili še odgovori na nekatere druge pomisleke. Ali je to pravično do vseh, ki so in bodo še morali vračati? Kaj pa tisti, ki jim občine doplačujejo domsko oskrbo in bodo dosledno zahtevale svojo pomoč iz zapuščine še naprej? Ali predlog nakazuje novo smer vse socialne politike in bo bolj darežljiva tudi pri odmerjanju drugih pravic?
