Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Novela ZFPPIPP 
gre v stečaj
čet, 19.04.2012, 21:00
Novela ZFPPIPP 
gre v stečaj
Spreminjanje  insolvenčnega zakona: zdi se, da je jeziček na tehtnici prevesila gospodarska zbornica.
V parlamentu spet lomi jezike poslancev novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; po prvi parlamentarni obravnavi je danes gladko – padla.

Razplet je presenetljiv, če se ozremo nekaj mesecev nazaj. Tedaj je pravosodni minister Aleš Zalar v zadnjem svežnju nujnih zakonskih sprememb predlagal tudi novelo insolvenčnega zakona. Besedilo je bilo, po Zalarju, strokovno povsem usklajeno. Odprto, a naknadno rešljivo je ostalo eno samo vprašanje, vstopni prag v prisilno poravnavo, ki je bilo jabolko spora med gospodarsko in obrtno zbornico. Obravnavo je nato zavrnila tedanja parlamentarna opozicija.

Po volitvah je splošno navdušenje nad novelo splahnelo, kljub temu pa jo je v državni zbor vložila tudi Janševa vlada. Očitno s stisnjenimi zobmi. Ali v prepričanju, da akt ne bo preživel.

Poslanci vseh barv so zdaj predlagateljem sicer priznali nekaj pravilnih potez in dobre namene (če odmislimo namige, da je Zalar spremembe umeril po koži prijateljskih direktorjev Viatorja & Vektorja in Primorja); vsi so se tudi strinjali, da so spremembe nujne. Z insolvenčnim zakonom pod blazino namreč spi čedalje več vodilnih, saj podjetja množično tonejo v insolventnost, veljavna zakonodaja pa jim ne ponuja dovolj močne rešilne vrvi.

Stališča so se razlikovala le toliko, da bi koalicija pripravila nov zakon ali novo celovitejšo novelo, SD in pogojno PS pa bi podprli in ustrezno »amandmirali« obstoječi predlog. Razen omenjene dileme glede vstopnega praga za prisilno poravnavo ni bilo izrazito nasprotujočih si mnenj; večinoma bi predloge dopolnjevali in nadgrajevali v zastavljeni smeri.

Kako je lahko predlog tako grdo pogrnil, ko pa se je z njim več mesecev ukvarjala eminentna delovna skupina, ki ni bila politična, ampak predvsem strokovna in interesna? Zdi se, da je jeziček na tehtnici prevesila GZS. Ta ima najmočnejši interes, da postane zakon čim učinkovitejši, da ohranja zdrava jedra in zaposlenost. Zbornica je, podobno kot pri intervencijskih ukrepih, naredila korak proti vladajoči opciji. Odrekla se je hitenju, da bi dosegla večjo temeljitost in celovitost sprememb, in zlobirala zavrnitev novele. Najbrž je del »trgovine« tudi podpora zborničnim predlogom (nasproti obrtniškim).

Bo to dobro ali slabo? Dobro bo, če bomo dobili predpis, ki bo učinkovit in ga dolgo ne bo treba spremeniti. V Avstriji je bil stečajni zakon sprejet leta 1914, odtlej je bil vsebinsko prvič spremenjen leta 2010! Naša praksa nenehnega, vsakoletnega noveliranja pa povzroča zmedo v postopkih, ki se vlečejo dolga leta.

Slabo pa bo, ker bomo spet čakali, da bo (morda celo ista) delovna skupina strokovnjakov in uporabnikov zakona pripravila novo besedilo, medtem ko se s spremembami mudi. Težko je verjeti, da bo besedilo bistveno drugačno; je pa res, da si bo zasluge za avtorstvo lahko prilastil nasprotni politični pol.


Novela ZFPPIPP 
gre v stečaj

Težko je verjeti, da bo besedilo bistveno drugačno Foto: Igor Zaplatil

Povezane novice

Malo možnosti za novi stečajni zakon
18. april ob 18:28
Poslanci koalicije dosledno kritizirali predlog, ki ga je pripravila še prejšnja vlada, čeprav »so posamezne rešitve dobre«.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se