Tiskane izdaje
Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur je obrambnemu ministru in vodji vojaške hunte Abdelu al Sisiju danes podelil čin feldmaršala. Dva dni pred tem, ko je bilo na dan tretje obletnice začetka protestov proti Hosniju Mubaraku na ulicah Kaira ubitih petdeset ljudi, je egiptovska oblast sporočila, da bo predsedniške volitve izvedla predčasno. Vse v prid (še neobjavljene) kandidature »ljudskega junaka« Sisija za novega egiptovskega vojaškega despota. Za novega Naserja, Sadata in Mubaraka. Za novega diktatorja.
Tri leta po zgodovinskih dogodkih, ki so svetu sporočili, da je nemogoče mogoče, Egipt ponuja žalostno podobo. Tako kot so jo predvideli in (z)režirali generali, tatovi in skrbniki revolucije hkrati. Egiptovska vojska, ki je s svojo aktivno-pasivno vlogo v času protestov »ljudstvo« pridobila na svojo stran, je v briljantni šahovski partiji (s sicer popolnoma nedoraslimi nasprotniki) ugrabila revolucijo, jo razstavila na prafaktorje in jo z demokratičnimi volitvami, ki so utrdile vladavino nedemokratičnih sil, začasno izročila v roke celostno nekompetentnim in na ugrize ekonomsko-socialne resničnosti nepripravljenih Muslimanskim bratom. Ti so se reševanja fizičnih vprašanj lotili z metafizičnimi sredstvi. Vnaprej je bilo jasno, da bodo, versko obsedeni starejši moški, svojo zgodovinsko priložnost grdo zavozili. Ko je Mohamed Morsi, tretjerazredni politik, Egipt poskušal spremeniti v nekakšen kalifat, se je moralo generalom sladko smejati - vmes so še malo odigrali pomanjkanje bencina in, vladarji ekonomije, poskrbeli, da so se še dodatno povišale cene hrane. Muslimanskim bratom je »ljudstvo« rekordno hitro izdalo račun tako za njihove kot za vse predhodne grehe egiptovske države, ki so jo korupcija, klientelizem, nepotizem in negativna selekcija spremenili v diktaturo nekompetentnosti. Na vseh ravneh.
Večjega darila si vojska ni mogla želeti. S pomočjo »globoke države« je na svojo stran spet dobila velik del revolucionarnega ljudstva in lani poleti izvedla enega najbolj elegantnih državnih udarov v zgodovini. General (zdaj že feldmaršal) Sisi, ki je v tednih po prevzemu oblasti poskrbel za pogrom nad islamisti in Muslimanske brate, ki so še pred kratkim na parlamentarnih volitvah skupaj s svojimi sateliti dobili skoraj tri četrtine glasov, uvrstil med teroristične organizacije, je postal »narodni junak«. Obletnica protestov proti njegovemu legitimnemu predhodniku Hosniju Mubaraku je bila na trgu Tahrir proslava lika in dela novega Mubaraka, ki je v zadnjih mesecih v ječe poleg islamistov pometal domače in tuje novinarje, aktiviste in uslužbence nevladnih organizacij. Pri tem je poskrbel za sprejetje zakona, ki za organizacijo protestov - ti so mu omogočili naskok na izpraznjeni diktatorski položaj - predvideva celo smrtno kazen.
Revolucija je pokopana. Spomini na tedne, ko se je zdelo, da je svet vendarle mogoče spremeniti, in ko so se mladi in izobraženi protestniki spopadli z režimskimi zločinci, niso le skoraj pozabljeno oddaljeni. Zdijo se iluzija. Nekaj, kar se ni zgodilo. Se res ni?
