Novi varuhi ustave

Državni zbor je z imenovanjem četverice novih ustavnih sodnikov opravil eno pomembnejših političnih nalog v svojem mandatu. Skupaj z dvema imenovanjema v preteklem letu se s šesterico novih ustavnih sodnikov začenja novo obdobje sodišča, kakšno to bo, bomo lahko ocenjevali po njihovih prvih sodbah.

Iz dosedanjega 25-letnega delovanja ustavnega sodišča vemo, da je kadrovska sestava kljub strogi vezanosti na ustavo in mednarodne konvencije odločilno vplivala na pravno stabilnost države, na presojo javnosti ob žariščnih temah in tudi na politično življenje. Da gre pri imenovanju ustavnih sodnikov za eminentno politično vprašanje, potrjuje tudi proces imenovanja devetega zveznega sodnika v ZDA.

Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je predsednik republike Borut Pahor izbral takšne kandidate, ki so zadovoljili tako levico kot desnico. Tako kot prejšnja dva je tudi sedanja četverica brez večjih težav prestala parlamentarno presojo. To nam potrjuje dvoje – da je Pahor skrbno pazil na uravnoteženost, predvsem politično, in da so politične stranke vseh ideoloških predznakov dosegle visoko stopnjo soglasja.

Na tej točki se seveda postavlja vprašanje, kakšno ceno bomo plačali zaradi meril, ki so se uveljavila v tem procesu iskanja političnega soglasja, da so kandidati tako gladko preskočili strankarsko letvico. Je Pahor res predlagal najboljše kandidate za ustavne sodnike, koalicijske stranke pa so to sprejele, ker so imele pred seboj še eno kadrovsko križanko, ki je ne bi mogli rešiti brez opozicijskih glasov?

Krivični bi bili, če bi na tem mestu dajali preveč trde sodbe na podlagi indicev. Vemo pa, da se bodo novi ustavni sodniki znašli pred velikimi dilemami, saj postaja svet okoli nas vse bolj nestabilen, ko bodo zaradi vzpona različnih izmov na preizkušnji civilizacijske pridobitve evropske demokratične ureditve, temelječe na človekovih pravicah.