Tiskane izdaje
Z današnjim dnem je zaživela Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma s preprostejšo kratico STO. V resnici gre za nacionalno turistično organizacijo, Slovensko turistično organizacijo, torej STO, ki je bila po zlitju v Spirit pred dobrima dvema letoma in pol, dobesedno razstavljena.
Prva leta dvajsetletne zgodovine STO so močno zaznamovale kadrovske peripetije, sledila je konsolidacija in zidanje temeljev za razvoj gospodarske veje, ki, kot se rado poudarja, merjeno multiplikativno, ustvari osmino slovenskega bruto domačega proizvoda. Zidanje je mogoče uporabiti tudi dobesedno – pred gospodarsko krizo so bili zgrajeni ali posodobljeni številni turistični, predvsem hotelski, objekti, s krizo pa so zašli naložbeniki v večinoma nerešljive zagate. Naložbe v turistične zmogljivosti se ne vračajo prav hitro, morda nekoliko hitreje kot v prometno infrastrukturo, a hitro nikakor ne. Lastniki za slovenske razmere velikih hotelskih podjetij so (bili) finančni holdingi, danes pa so ali v tujih rokah ali pa se prepirajo s Slabo banko.
Zlitje STO v Spirit sicer ni povzročilo razpada sistema, prav blagodejno pa nanj – so se kot pravilna izkazala opozorila – tudi ni vplivalo. Osnovna ideja je sicer bila, da bi rastoči turizem poskrbel za promocijo celotnega gospodarstva, v hitropotezni izvedbi v režiji takratnega gospodarskega ministra pa združitve treh agencij niso dale pravih sinergijskih rezultatov. Da, seveda, namesto treh direktorskih plač je bilo treba pripraviti denar samo za eno. Pri imenovanju direktorjev Spirita pa – ah, kaj – v dveh letih in sedmih mesecih je imela/ima agencija tri vedeje in niti enega direktorja s polnim mandatom. Vedejevci pa so imeli eni več drugi manj posluha za turizem.
Rezultat: število zaposlenih se je s 33 zmanjšalo na 15 v domovini in tremi v tujini. Če k temu prištejemo še varčevanje z denarjem za promocijo, potem je rezultat tak, kakršen je. Turistično gospodarstvo že nekaj let zapored ustvari za dve milijardi evrov namesto napovedanih treh milijard. Turistični delavci pa vsi po vrsti, vključno z aktualnim gospodarskim ministrom, ki tudi prihaja iz turizma, kažejo s prstom na državo, ki premajhen del v turizmu zbranih davkov vrne v promocijo. In tako je bila do danes menda Slovenija ena od dveh evropskih držav brez samostojne nacionalne turistične organizacije in država z morda najmanjšim vložkom v promocijo. Ob že tako skoraj popolni slovenski nerazpoznavnosti, tudi v neposredni soseščini.
Nova začasna/prejšnja stalna direktorica STO napoveduje ob strokovni kadrovski krepitvi nacionalne organizacije predvsem krepitev digitalne promocije. Beri opozarjanja na zeleno, zdravo in varno Slovenijo na spletu, ki je dandanašnji glavni turistični medij. Veliki turistični bum v Ljubljani (in morda še kje) naj bi bil namreč prav posledica uvrščanja prestolnice na različne turistične in potovalne spletne sezname destinacij, ki jih morajo turisti »obvezno« videti.
