Samo da ne bo preveč treščilo, smo si rekli, ko smo čakali, kaj bo kandidat za predsednika vlade »poroti«, pred katero je stal, povedal o davkih. Približno štiri ure pozneje, ko Zoran Janković ni bil več kandidat, predsednik vlade pa po prvem krogu tekmovanja tudi ne, smo si zabrundali: No, davki, ga že niso odnesli.

Davčni program, kakršnega so si po volitvah pred prvim odločanjem o novem predsedniku vlade zamislile zavezniške stranke v slovenskem parlamentu, ni grozil z novimi ali višjimi davki, novih davčnih nebes pa tudi ni obljubljal. Na levi strani proračunske bilance je bila napoved o učinkovitejšem pobiranju davkov in le previdna opomba o višjem davku na dodano vrednost, na desni strani priložnostne bilance pa socialna kapica in davčne olajšave za ustanavljanje novih podjetij, novih delovnih mest.

Dohodninske obete, ki jih je omenjal kandidat, lahko uvrstimo med prihodke in odhodke: na levo novi davčni razred za najvišje dohodke in na desno višjo davčno osnovo za uvrstitev v najvišji dohodninski razred. Slovencem se na dohodninski lestvici namreč dogaja krivica: najvišjo stopnjo obdavčitve dosežejo že s 15.269 evri davčne osnove, sosed Avstrijec pa šele s 60.000.

Čemu neki se zdaj, ko že vemo, da Zoran Janković ni postal predsednik vlade, vračamo k davčnim zamislim, ki jih je sestavila njegova koalicija? Tekmovanje za oblast v vladi in parlamentu se nadaljuje, zato bomo davčne namere novega kandidata za predsednika vlade pač primerjali s temi, ki smo jih že slišali. Pričakujemo, da novi kandidat ne bo bolj pohlepen na levi strani bilance in, zakaj pa ne, nekoliko bolj radodaren na desni! Potem, pozneje bomo pa že videli.

Razmerje med proračunskimi prihodki in odhodki kaže, da državi zelo primanjkuje denarja: lani smo imeli skupaj 7 milijard 831 milijonov evrov davčnih in nedavčnih prihodkov, ob tem 9 milijard 364 milijonov proračunskih odhodkov.

Pri tolikšnih zneskih si državljan najbrž težko predstavlja, koliko država v resnici ima in koliko ji manjka. Pomagali si bomo z ustanovo, ki v imenu države zbira (vaš) denar. Davčna uprava se je morala že dvakrat vključiti v pobot obveznosti in terjatev, ki je obvezen za dolžnike, ker ni pravi čas plačala 508.000 evrov obveznosti do dobaviteljev; večji del, 83 odstotkov, je dolgovala Pošti Slovenije. Zanimalo nas je, ali ji niso bile všeč njene znamke ali je bila druga zamera, a so nam pošteno povedali: »Rebalans proračuna nam je znižal že načrtovana sredstva. Denarja za plačilo Pošti Slovenije nismo imeli, zato tudi nismo mogli plačati v roku.« Davčna uprava ima pri obveznem pobotu sicer posebna, višja pooblastila.

Vidimo torej, da je država z denarjem res na tesnem. Vse naše evropske sosede so zaradi pomanjkanja prilivov že zvišale davek na dodano vrednost. Vprašanje torej je, kaj se bo v prihodnjih letih dogajalo v naših davčnih zakonih. A to bomo izvedeli šele, ko bomo dobili vlado. Zdaj še malo počivajmo. 

Foto: Dokumentacija Dela