O NKBM: posadimo drevesa

Najboljši trenutek za posaditev drevesa je bil pred dvajsetimi leti. Drugi najboljši je danes. Ta kitajski pregovor lahko apliciramo na prodajo slovenskih bank: najbolje bi bilo, da bi jih prodali v pred leti. A jih nismo, zato jih moramo danes.

Najbližje privatizaciji je NKBM, saj je Slovenski državni holding prejel zavezujoče ponudbe za nakup druge največje slovenske banke. Ponudbi sta oddala madžarska banka OTP in ameriški sklad Apollo. Ta je po neuradnih informacijah ponudil najvišjo kupnino, in sicer dvesto milijonov evrov, medtem ko je OTP, ki bi bil kot strateg morda bolj primeren za kupca, za banko verjetno pripravljen ponuditi bistveno manj. Vsekakor bo dosežena cena zelo nizka, saj je Apollo po neuradnih informacijah drugo največjo slovensko banko pripravljen kupiti za 35 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. To bo ena slabših iztrženih kupnin za banko v Evropi, saj so se po podatkih Bloomberga v zadnjem času prevzemi evropskih bank opravljali po ceni od 20 do 140 odstotkov knjigovodske vrednosti banke.

Kljub nizki ceni banko velja prodati. Slovenija se je namreč zavezala evropski komisiji, da bo v zameno za soglasje k državni pomoči banko privatizirala. Če tega ne stori, bi Bruselj od NKBM lahko zahteval vrnitev državne pomoči, kar bi banko pokopalo.

Še pomembnejši od pravnega razloga za dokapitalizacijo so ekonomski argumenti. Srednje velike slovenske banke, ki so v lasti tujih bančnih skupin, namreč bolje poslujejo kot banke v državni lasti. Od leta 2006 so največje tri slovenske banke, vse državne, skupaj ustvarile 723 milijonov evrov izgube, skupina srednjih bank pa skupaj 497 milijonov evrov dobička. Čeprav so državne banke obvladovale skoraj polovico trga, so v tem času podelile le tretjino več posojil od srednjih bank, ki so obvladovale največ četrtino trga.

Poleg tega ni izključeno, da nove dokapitalizacije NKBM ne bodo potrebne. Kljub 870 milijonov evrov težki dokapitalizaciji leta 2013, banka lanskih obremenitvenih testov ni prestala. Skupina NKBM ima tudi po prenosih na DUTB v svojem portfelju še vedno visokih 22 odstotkov slabih terjatev. To je skoraj deset odstotnih točk več od povprečja slovenskega bančnega sistema in še veliko več od zdravih bank. NKBM ima težave v tujini; evropska komisija ni prižgala zelene luči k dokapitalizaciji srbske banke KBM, Adria banka bo likvidirana, izgube na Hrvaškem pa bo poskušala reševati s prodajo nepremičninskih projektov.

Pri tem ni nujno, da bi država v prihodnosti lahko dražje prodala NKBM. Kakšna bo sanacija banke ob težavah pri upravljanju banke, iz katere so po odstopu člana uprave Igorja Žibrika odšli še nekateri drugi ključni kadri, slišati je tudi o krizi odločanja v vrhu mariborske banke?

Če bi Slovenija drevesa posadila pred leti, bi danes že uživala njihove plodove. S prodajo bank pred leti bi več zaslužila kot danes, najverjetneje bi se izognila tako zelo veliki finančni injekciji v bančni sistem. Kljub temu danes ob prodaji bank ni pravo vprašanje, koliko je država z dokapitalizacijo namenila bankam, ampak koliko bo morda še morala in kaj prodaja prinese banki Ali se tega vsi v koaliciji zavedajo?