Ob prerezanem vodniku

Prerezan vodnik je epilog nasedlega in politično korumpiranega projekta.

Objavljeno
25. maj 2016 21.32
regent/velenjsko jezero
Janez Markeš
Janez Markeš
O nedeljskem izpadu električne proizvodnje v Tešu 6 vemo to, kar je bilo objavljeno, in pa to, kar lahko sklepamo logično. Na črpalki so bili prerezani električni vodniki meritev za temperaturo in vibracije, sistem se je zato samodejno ustavil. Vodnike je lahko prerezal ali pa to omogočil le nekdo od zaposlenih, saj od zunaj nihče ne more vstopiti v elektrarno, zaposleni pa se morajo evidentirati. Da je šlo za sabotažo, lahko sklepamo zato, ker v istem času poteka živahen sindikalni boj proti zniževanju plač in proti odpuščanjem presežnih delavcev, kajti projekt se je pokazal za negospodarnega in finančno nevzdržnega.

Dogodek ni zanimiv le zaradi varnostno-strateškega vidika, čeprav je ta, nacionalno gledano, zelo pomemben. Prav tako ni zanimiv le zaradi morebitnih skrajnih metod sindikalnega boja, čeprav gre za kriminalno konotacijo, ki se za storilce verjetno ne bo dobro končala. Dogodek je zanimiv, ker imamo opraviti s sindikatom, ki se je v času največjih polemik okrog Teša 6, pri javnem dokazovanju korupcije, od finančne do politične, neusmiljeno strinjal z vodstvom in ga podpiral v eni največjih neracionalnih investicij v zgodovini Slovenije.

Najmanj od leta 2008 smo na tem mestu sistematično opozarjali na strokovno in ekološko neutemeljenost projekta, ki je preraščal v afero. Spomnimo se glasovanja 18. julija 2012, ko je 29 poslancev glasovalo za poroštvo države za Teš 6 v višini 440 milijonov evrov. Med njimi je bil tudi sedanji predsednik države Borut Pahor. Spomnimo se izrecnih opozoril tedanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika, ki je povedal, kako negativne posledice, tako v finančnem kot v ekološkem smislu, bo imela ta investicija. Spomnimo se, kako je levo-desna koalicija zaradi te zlobirane investicije z vodeno medijsko propagando politično uničila Gregorja Golobiča in njegov Zares, ker je pokazal na posledice, ki so pred nami zdaj in v vsej jasnosti.

Če bi se torej vrnili na varnostno-strateški vidik, ko delavci zaradi nezadovoljstva z zmanjševanjem visokih plač lahko onesposobijo strateško oskrbo države, bi najprej morali pomisliti na konkretne politično korumpirane poslance in finančno podkupljene lobijske skupine, ki so z vsemi sredstvi rinili v projekt z že tedaj jasnim izidom. Če bi se vrnili k metodam sindikalnega boja, bi se morali vprašati, s kakšno legitimnostjo sindikalisti nastopajo danes, po tem, ko so s svojo avtoriteto omogočili »rop stoletja«.

In končno, to pa je najpomembnejše, priložnost je dobra, da javnost na parlamentarne preiskovalne komisije in na institucije pregona naslovi vprašanje in zahtevo po konkretnih rezultatih v protikorupcijskih preiskavah, ki je državljane po žepih udarila z vsoto, ki se je v najslabši inačici dvigala proti poldrugi milijardi evrov. Napačnost Teša 6 se ne začne v Šoštanju pri delavcih. Ti bodo plačali svojo ceno. Začne se v Ljubljani, v državnem zboru in pri institucijah nadzora, kajti tam so padale odločitve, za katere se je že tedaj vedelo, da niso vzdržne in da so korumpirane.