Ob ribniku

Ministrstva, občine, šole, bolnišnice, policija in ostali državni naročniki z javnimi naročili kupujejo za več milijard evrov blaga in storitev – samo lani je bilo teh naročil za 3,7 milijarde evrov, kar je desetina celotnega slovenskega BDP. Javna naročila so torej za mnoge vabljiv ribnik, zato so pravila ribarjenja v njem izjemno pomembna. Tudi zato, ker mnogi ribarijo v kalnem. A zgolj nov ribolovni režim še zdaleč ni dovolj.

Pravila večinoma opredeljuje zakon o javnem naročanju. Potem ko je »koalicija« delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in nekaterih predstavnikov lokalnih interesov v državnem svetu izglasovala odložilni veto na nov zakon o javnem naročanju, je tega državni zbor v sredo v vnovičnem glasovanju potrdil. Nova pravila za javne naročnike in ponudnike bodo začela veljati aprila prihodnje leto.

Z zakonom vsi torej niso zadovoljni; medtem ko Gospodarska zbornica Slovenije večinoma poudarja pozitivne vplive zakona, so bolj kritični v Obrtno-podjetniški zbornici. To za zakon ni najboljša popotnica. A naivno bi bilo pričakovati vsesplošno strinjanje z zakonom, h kateremu je predloge dalo okoli 50 ustanov, pri čemer so si bili tudi med seboj nasprotujoči ali pa v neskladju z evropsko in slovensko zakonodajo. Zakon je torej predvsem kompromis med pogledom vlade, določbami evropskih direktiv in predlogi več institucij, od različnih zbornic do velikih naročnikov, od državne revizijske komisije do računskega sodišča in protikorupcijske komisije. Ali je desetmesečno pisanje zakona rodilo dober pravni akt, bo pokazala predvsem praksa.

Nov zakon je namreč le orodje, ne pa jamstvo za učinkovitejše in bolj gospodarno javno naročanje. V Sloveniji je okoli 3000 javnih naročnikov; mnogi so izkušeni in vešči javnega naročanje, drugi temu niso kos. Za gospodarno javno naročanje, kjer naročnik za čim manj denarja dobi čim več, je nujno dobro vodenje postopkov, kakovostni opisi predmeta naročila, odlično pripravljene tehnične specifikacije in poglobljen nadzor. Na ministrstvu za javno upravo obljubljajo pripravo smernic in priporočil, ki bodo dala jasnejša vsebinska navodila javnim naročnikom za pripravo in izvedbo javnih naročil. Ob tem je treba razmišljati tudi o dodatnem usposabljanju in pravilnem kadrovanju naročnikov ter večjem svetovanju naročnikom glede vodenja postopkov in priprave dokumentacije.

Vlada je napovedala tudi analizo in morebitne spremembe sistema pravnega varstva. Problematično je, da Slovenija nima pravega dvostopenjskega pravnega varstva, zato bi bila dodatna instanca nad odločitvami državne revizijske komisije dobrodošla. Rešitev bi lahko bil specializiran oddelek na enem od sodišč, ki bi odločal hitro in strokovno.

Še pomembneje od novega ribolovnega režima je torej, kako se bo ta uporabljal v praksi in kakšen bo nadzor nad ribarjenjem v ribniku javnih naročil.