Obama in Trump sta produkt iskanja alternative

Zlatko Šabič: Evropa bi se iz tega morala nekaj naučiti, toliko bolj, ker se sama srečuje s podobnim fenomenom.

Objavljeno
09. november 2016 15.05
USA-ELECTION/TRUMP
Zlatko Šabič
Zlatko Šabič

Zmaga Trumpa je močno odmevala po vsem svetu. Toda ni bil svet tisti, ki je volil Trumpa – volili so ga v ZDA. Čeprav so javnomnenjske raziskave bolje kazale Clintonovi, je bil ta rezultat v senci dejstva, da Clintonova vendarle izhaja iz političnega establišmenta, ki že desetletja obvladuje Ameriko. O tem sem na drugem mestu že pred volitvami govoril tudi sam. Morda za marsikoga presenetljivo, toda Barack Obama in Donald Trump imata nekaj skupnega: oba sta produkt iskanja alternative političnemu establišmentu, nosilca pričakovanj novega, drugačnega vetra v Washingtonu. Ne bom presenečen, če bodo analize pokazale, da so volilci manj glasovali za Trumpa kot proti Clintonovi. Le tako je namreč mogoče pojasniti, kako lahko kandidat s tako nestrpno retoriko, tako nekoherentnimi nastopi, tako neprimernim odnosom do volitev, ki so vključevale celo namig o njihovem malodane 'nepriznavanju', če bi jih izgubil, zmaga v eni največjih demokracij na svetu.

Evropa bi se iz tega morala nekaj naučiti, toliko bolj, ker se sama srečuje s podobnim fenomenom – tako rekoč ni več volitev, kjer se volivci ne bi navduševali nad svežimi obrazi na političnem parketu. Iščejo se alternative, všečen jezik, program je manj pomemben. Kar je za družbe, navajene varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko dobro, lahko pa tudi slabo, kot kaže zgodovina, pa tudi razvoj evropskih družb po koncu hladne vojne.

Z vidika mednarodnih odnosov se načeloma ne bi smelo veliko spremeniti – pod pogojem, seveda, da bo Trump na tem področju pragmatičen. Trumpov no-nonsense poslovni jezik namreč številni drugi politiki po svetu govorijo in razumejo bolj, kot si morda on v tem trenutku misli. Poudariti je treba tudi dejstvo, da ZDA na svetu niso same, so izčrpane od preteklih vojn, izgubljajo pozicije v Jugovzhodni Aziji. Kaj pomeni Trumpov slogan o povrnitvi ameriške veličine, bo tako treba še videti. Ovire za vračanje v »dobre, stare čase« so znatne. Tu je še posebej treba izpostaviti Kitajsko, ki, kot se zdi, za Trumpa predstavlja velik problem. Bomo videli, kako ga bo »rešil«.

Evropska unija? Kot zunanjepolitični akter je brez podpore ZDA tako rekoč nepomembna, zato je s Trumpom treba začeti takoj sodelovati. Kaj bo to pomenilo za evropske družbe, je drugotno, vendar za nas, ki tu živimo, zelo pomembno vprašanje. ZDA so velesila, branik Zahoda in to, kar se dogaja v tej državi, ima učinek tudi na preostali predvsem zahodni svet. V dobrem in slabem. Tudi v Evropi so javnosti site reproduciranja v osnovi istih (pač malo olepšanih) političnih programov, site so vračanja k zgodovini in iz nje izhajajočih medsebojnih obračunavanj. To niso alternative za prihodnost in ne rešujejo konkretnih, celo eksistenčnih problemov. Prednosti in slabosti globalizacije se na lastni koži dogajajo tu, na Zahodu, so stvarne, niso več oddaljene in ne zadevajo samo tako imenovanih držav v razvoju, sveta, ki nam je bil − kljub vsej bedi, ki se je tam dogajala (in se še dogaja), kljub desettisočim umirajočih od lakote, kljub premnogim nesmiselnim državljanskim vojnam − tuj, nestvaren, daleč. Danes je tu, med nami. In lačne otroke imamo tudi v Sloveniji.