Obče slabo

Politika mora delovati v obče dobro, ne pa braniti osvojenih pozicij na slovenski periferiji.

Objavljeno
23. januar 2015 19.39
rsi_politicna motivna
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Na sosednjem avstrijskem Štajerskem so z novim letom ukinili 130 občin in županov. Ni bilo slovenskega politika, ki bi se javno zavzel za kaj podobnega pri nas. Lokalno upravo že vse od začetkov krize racionalizirajo v Franciji, na Poljskem in Danskem, o tem razmišljajo na Hrvaškem. Slovenske politične stranke molčijo.

Problematika nedonošenih občin – polovica jih ne izpolnjuje pogojev zakona in jih sploh ne bi smeli ustanoviti – je pometena pod preprogo. Tudi o pokrajinah že od časov pokojnega ministra Bajuka nihče več resno ne razpravlja. V obeh združenjih občin pa ob napovedani strategiji razvoja lokalne samouprave svarijo pred centralizacijo upravljanja. Česa? Države Slovenije, ki je z dvema milijonoma prebivalcev primerljiva z Dunajem?

Ker se niti danes niso dogovorili o višini povprečnine, bo potreben še najmanj en krog pogajanj županov in ministra za finance. Občine hočejo, da država prevzame del njihovih obveznosti po zakonih. Država nima denarja ne za njihovo ne za lastno financiranje. Povprečnino bi zato znižala. Tako je vsako leto že tri, štiri leta. A polemike o povprečnini so del širšega problema. Če Slovenija ne bo za vsaj polovico zmanjšala števila občin in zaposlenih v njih, bomo še naprej priča prepirom o povprečnini.

Na tehtnico je zato treba že zdaj dati na eno stran zniževanje izdatkov za socialne transferje, zdravstvo, šolstvo in še kaj ter na drugo racionalizacijo lokalne uprave. Kaj je bolje? Ohranjanje javnega standarda ali vaških občin? Politika mora delovati v obče dobro, ne pa braniti osvojenih pozicij na periferiji.

Če bodo parlamentarne in najmočnejše opozicijske stranke, vključno z najpomembnejšimi na lokalni ravni, ohranjale drago, razdrobljeno in namnoženo upravno administracijo, bodo še naprej delovale v obče slabo.