Obliž na rane

Strah pred izgubo dela je del vsakdanjika velikokrat izčrpanih, anksioznih in depresivnih delavcev v negotovih oblikah zaposlitve. Njihove stiske vsaj na videz omejuje nedavni dogovor socialnih partnerjev o spremembah delovne zakonodaje. Vendar predlog nove novele zakona o inšpekciji dela, ki je vendarle pristal v parlamentarni proceduri, globokih ran tistih prekarnih delavcev, ki brez socialne, ekonomske in pravne zaščite krmarijo iz meseca v mesec, v resnici nikoli ne bo zacelil.

Sedanja zakonodaja je jasna. Zaposlitev za nedoločen čas je temeljna pravna podlaga za opravljanje dela, izpolnjevanje nalog delodajalca pa je po pogodbah civilnega prava, razen izjemoma, prepovedano. Vendar hlastanje kapitala po vse hitrejši in cenejši produkciji je povsem gluho za takšna zakonska določila. Uradnih podatkov, koliko ljudi je zares zaposlenih v negotovih oblikah dela, ni, saj kategorija prekarnih delavcev ni jasno opredeljena. Skoraj 20 odstotkov zaposlenih pa si je po podatkih statističnega urada lani kruh rezalo prav zaradi zaposlitve, ki ni bila za nedoločen čas, kar je nad evropskim povprečjem. Med njimi je velik delež tistih s statusom espe, ki zadnja leta pri nas rastejo kakor gobe po dežju. To ne pomeni nujno razcveta idej nadobudnih podjetnikov z vizijo, ampak je velikokrat posledica ključnega pogoja delodajalca za nadaljnje sodelovanje z delavcem.

Opravljanje dela v fleksibilnejših oblikah za vse ne pomeni nujno boja za preživetje, saj so med takšnimi delavci tudi tisti, ki se zaradi višjega plačila in bolj prilagodljivega delovnika za to odločijo zavestno. Vendar za številne predvsem nove generacije gostincev, gradbenikov in kreativcev pomeni izkoriščanje, ki je postalo utečeno stanje. Delavec ne sme zboleti, njegove večerne in praznične delovne ure velikokrat ostanejo neplačane, zaradi obremenjenosti pa je možnost izobraževanja za delavca španska vas. Če se prekarne delavke odločijo za ustvarjanje družine, jih delo po porodniški morda ne počaka, saj jih lahko delodajalec na cesto kakor frnikolo frcne kadarkoli.

Novi predlog novele zakona o inšpekciji dela takšnih nesorazmerij ne rešuje. Inšpektor za delo bo delodajalcu po ugotovitvi kršitev po novem lahko odredil, da delavcu v treh dneh ponudi zakonsko ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Vendar povsem jasno je, da kadrovsko prevotlem inšpektoratu za delo ne bo uspelo ugotoviti kršitev na vseh pristojnih področjih, prav tako lahko prisilna zaposlitev sčasoma vodi ne le v spore na delovnem mestu, ampak tudi v odpoved.

Spremembe delovne zakonodaje so tako nekaj, kar je vlada morala nujno odkljukati na seznamu obljub do naslednjih volitev, gotovo pa ne bodo ključno vplivale na trg dela. Prekarno delo je nemogoče popolnoma izkoreniniti, tiste nezaželene oblike dela pa bi morali odgovorni omejiti z okrepitvijo inšpektorata za delo in višjimi kaznimi za kršitve, zaposlovalci pa bi morali predvsem sprejeti dejstvo, da najbolje delajo tisti, ki so zadovoljni, za to pa potrebujejo razmere, ki jim po dobro opravljenem delu omogočajo dostojno življenje.